O sramu, občutkih krivde, o nujnosti kazni v vzgoji
Objavil pavel, dne 3.07.2008
O sramu, občutkih krivde, o nujnosti kazni v vzgoji
Moji zapiski in moja refleksija na videodr. Zoran Milivojević: O SRAMU
http://www.s12.si/component/option,com_seyret/Itemid,62/task,videodirectlink/id,196/
KDAJ NAS JE SRAM IN ZAKAJ NAS JE SRAM
- mene ni sram
- kaj je sram, DEFINICIJA: SRAM je…
- sram se pojavi zelo zgodaj, otrok – strah pred NEZNANIM
- čustvo, kadar ljudje mislijo » da drugi mislijo, da jaz nisem vreden kot človek«
- sram je protiosebno čustvo
- tisti, ki velikokrat čutijo SRAM, sramežljiv – čustvo samoprezira
- ti ljudje zelo veliko izgubljajo: ne gredo v socialna okolja, kjer bi se lahko izgradili kot osebnosti
- mene je bilo kot otroka sram stati v vrsti, to da me vsi gledajo, ko pridem na vrsto
- ljudje se izogibajo temu, temu … izgubljajo – se ne učijo
- pretiran sram ==> pojavi se IZOGIBAJOČA motnja osebnosti – Avoiding personal disorder
SRAM in PONOS sta glavni otrokovi čustvi, najbolj značilni infantilni čustvi
- »Očka, poglej!« – od avtoritete iščejo, da so OK. Od publike.
- Ljudje napredujejo, evoluirajo v času življenja
- SRAM sčasoma izgine, nadomesti ga čustvo KRIVDE.
- SRAM je usmerjen na odpis OSEBE, medtem ko pri občutku krivde ne napadam osebo, temveč napačno dejanje osebe – pri tem pa se počutim kot DOBRA OSEBA, OK človek.
- KRIVDA mi pomaga, da se učim, da postajam boljši človek.
- SRAM: ljudje, ki doživljajo sram se ne učijo, temveč bežijo in se izogibajo: »ZEMLJA OTVORI SE!« skriti se, pobegniti, izginiti.
- Duhovno razviti ljudje se ne sramujejo
- Kako poteka ta proces transformacije SRAMU v KRIVDO, transformacija otroka v odraslega, razvoj Odraslega?
- Emocije težko reflektiramo. Pri večini ljudi je razvoj zastal, morda zaradi vzgoje, zaradi pomanjkanja znanja, nihče jih ni stimuliral, čeprav se starši trudijo, da dajo maksimum.
- Večina ljudi ima obe sposobnosti za SRAM in KRIVDO. Pogosto je krivda INFANTILNA krivda.
- Otroci krivdo začnejo doživljati, ko jih starši kaznujejo za neprimerna dejanja
- Če so kazni brutalne – bo ta oseba, ko odraste – druge brutalno kaznovala
- Kaj lahko naredi povprečen človek, da preraste občutek sramu
- SRAM je disfunkcionalno čustvo- če nekdo sprejme samega sebe – sram izgine.
KAJ JE NAJSLABŠA STVAR, ki se ti lahko zgodi »dekatastrofiranje« - so what.
- KRIVDA v odraslem - diferenciranem smislu je zelo konstruktivno družbeno ( socialno) čustvo. Krivda rešuje mnoge stvari, je konstruktivna, koristna, ga motovira, se samokorigira. Pokaže, da je organizirano in socialno ljudsko bitje z občutkom za pravičnost, »kaj je fer«
- Razlika med akcijo, obnašanjem ( čustvo krivde) in OSEBO ( identiteto- čustvo sramu):
- Ljudje lahko presodijo mene po mojih delih, toda kakorkoli že: moja dejanja nisem jaz ( kaj čutim, kaj mislim, kakšne vrednote imam)!
- Gibanje roke – ko končam z gibanjem = ali sem še vedno jaz enak JAZ?
- KONFLIKT: spopad dveh mojih nasprotnih želja – nezmožnost distance med željo in mojo osebnostjo. Kaj če nekdo zavrne mojo željo – ali je s tem zavrgl mene osebno??? Ne. Infantilnež pa reče JA. Konflikt želje postane konflikt osebe.
- Iz izkušenj s psihoterapijo številnih klientov sem spoznal, da tisti, ki imajo najglobje psihične motnje – da vsi, ki imajo težje motnje imajo največji problem ločiti med OSEBO in DEJANJE.
- VZGOJA NUJNO: Zato naj starši ločijo dve vrsti sporočili: sporočilo na osebo ( » vi ste super kuharica!« in sporočilo glede na njeno dejanje, akcijo, delo, obnašanje ( »dobro ste skuhali večerjo!«)
- Za vzgojo je izredno dobro, da pohvalimo BITJE, OSEBO in hkrati zelo jasno kritiziramo delček obnašanja, ki je napačen – ali pa odbijemo določene želje otroka. Sprejemamo osebo vendar hkrati odbijamo določeno njegovo željo, ker ga ljubimo, vemo, da mu ta določena želja škoduje.
- Razlika med JEZO in PREZIROM, razlika med KRIVDO in SRAMOM, med samojezo in samoprezirom.( čustvo leti na AKCIJO in čustvo na OSEBO)
- »Mentalno zdravje otroka garantiram za 60 let, če boste tako vzgajali!« - če bodo starši to pri sebi in pri otrocih ločevali ( oseba, akcije)- Milivojević
- Ali v slovenski družbi razlikujemo OSEBA in AKCIJA osebe? Ne. » Kaj si zdej naredila, koza nora!«
- Negativne etike so zelo nekonstruktivne v vzgoji otrok. Idiot, koza nora. V otroku sprožajo razvoj duševnih motenj in celo duševnih bolezni.
- Slovenska kultura in vzgoja: ni pohval. Ta tradicionalna mentaliteta. Grožnja otroku, da ga bomo zavrgli, zapustili, če ne bo tako delal, če ne bo priden!
- Diskvalifikacija bitja, odpis, izbris osebe.
- Trenutna slovenska vzgoja ni dosti boljša: napaka ( tradicionalna vzgoja nima brezpogojne ljubezni in pohval) in nasprotna napaka ( moderna vzgoja pa nima kazni)
- PRIPOROČILO STARŠEM: predelajte knjigo Mala knjiga za velike starše: kako otrokom sporočati pohvale, kritike in zahteve.
- Slovenski starši so motivirani za vzgojo. Iščejo literaturo, veliko berejo. Rad bi omenil dela Bogdana Žorža o razvajenosti.
Po 2. svetovni vojni obstaja pedocentrični model, ta antipedagoški model: da je otrokom potrebno vse dovoljevati, da se samorazvijejo, da jih ne smemo kaznovati. Zgolj pohvale. » starši , ki preveč ljubijo« se držijo teh slabih, modernih receptov.
- Ti novi koncepti so pozabili, da je vzgoja tudi kaznovanje. Prisilia. Nasilje. Ne samo starša nad otrokom, temveč tudi družbe nad biologijo.
- Kdo je zdrava osebnosti? Ali sploh obstaja? » Freud je to zelo lepo rekel, da zdrava osebnost je tista osebnost, ki je zmožna ljubiti ( imeti intimen odnos) in delati. Oseba ima intimen odnos in rada dela ( ustvarja). To je čisto dovolj za definicijo, vse ostalo naštevanje bi bila neka totalitarna ideologija
