PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Pretirano ubogljivi otroci so nesamostojni v življenju

Objavil pavel, dne 2.07.2008

Pretirano ubogljivi – ali pretirano pridni – otroci, za katere skoraj 100% velja, da so nesamostojni v rizičnih primerih – nikakor pa ne v rutinskem delu ( a znajo s trdim delom, ponavljanjem, pridnostjo itd. z lahkoto preživeti – kar pa razvajeni ne znajo!- zato se razvajenec preživlja zgolj s parazitiranjem in manipuliranjem tistih pridnih ljudi – države ( socialisti!!!)  – ki so naivni, nerazumni oz. neumni). Nikakor pa – vzgojeni – ker je skregano z osnovnim pojmom VZGOJA, ki ga ta povezava namenoma ( hote ali nehote) diskvalificira.

Danes je veliko neznanja (zmedenih delčkov znanja), hkrati pa tudi ekstremov: Na eni strani konzervativna desna gibanja družino idealizirajo in romanticirajo, mitizirajo. Levičarska gibanja pa družini, vzgoji pripišejo zgolj zablode, zlo, psihične okvare, zlorabe. Tako, da nek preprost človek hitro povzame – nehote – neko ekstremno ideološko govorico, ki je v nekem prostoru bolj prisotna ( in pri nas je levičarska govorica definitivno monopolna in izključujoča do ostalih mišljenj).

Tako, da je konstruktivnost spremembe naslova ( če resnično želimo govoriti o vzgoji in jo tudi kritizirati v vseh zablodnih pojmovanjih vzgoje) : 1.večja jasnost naslova in debate 2. hkrati pa ni paradoks: kajti glavni vzgojni cilj je pripeljati otroka k samostojnosti ( ODRASLOSTI). Večno omejevan in prestrašen človek pa je večni otrok in je nezmožen odraslosti ( samostojnosti, PODJETNOSTI, logične presoje, razumnosti, tveganja, učenja iz napak, popravljanja napak, planiranja, odgovornosti za vsa svoja dejanja, sklepanja in vzdrževanje konstruktivnih odnosov. IMA RAD SEBE in DRUGE). Hlapec in suženj – nimata razvitega odraslega – temveč imata zgolj zlorabljenega otroka v osebi. Tega pa ne želi noben duševno normalen starš, kajne?

Prestrašen otrok je po mojem preširoka množica in ni nujno zgolj rezultat avtoritarne “vzgoje” ( ki je prestrašen otrok – ki se boji narediti napako ali neizpolniti povelje) – temveč je lahko vmes tudi ločitev staršev, smrt enega starša, slab odnos staršev, prepiri med starši, zloraba otroka itd.

Prezaščiten otrok pa je otrok v vatki – zaradi zblojene filozofije staršev ali velike tesnobe staršev – ki otroka predolgo ščitijo kot dojenčka, ga pretirano omejujejo, mu ne dovolijo samostojnega ukrepanja, mišljenja itd.

Pretirano prilagodljivega otroka pa povzročijjo avtoritarni starši ( ne starši z avtoriteto – temveč tisti, ki zlorabljajo moč) z ustrahovanjem ( duhovnim, duševnim in telesnim), avtokratskostjo, nasiljem + pomanjkanje pohvale, nege, spodbude, topline, podpore, konstruktivnosti in razumevanja, da vsak človek dela napake in se iz njih uči.

Vzgoja pomeni, da starši otroka peljejo k samostojnemu, odraslemu ukrepanju. Ki pa prej ali slej poleg ponotranjenih pravil na začetku (kreiranje Starša v otroku)- pripelje do tega, da otrok zna logično in življenjsko razmišljati, konstruktivno reševati probleme vsak dan in poskušati, reskirati in za vse te akcije prevzeti odgovornost in se iz izkušenj učiti (kreiranje Odraslega v otrku). Skratka otroku je treba pomagati razviti tako Starša kot predvsem ODRASLEGA.

Govor o prezaščitenih otrocih in o pretirano prilagodljivih otrocih ( ” PRIDEEEEEEEN!”, ki jih starši zlomijo – saj jim ne dovolijo in ne dopuščajo s časom vedno več svobode, poskušanja, delanja napak in učenja iz napak. Tako se ti otroci bojijo novega, bojijo se reskirati, nikoli ne bodo podjetni- zgolj pridni uradniki, ki bodo nadrejenim kolesarsko upogibali glave, podrejene pa z nogami hudobno tlačili. Skratka ta “vzgoja” je fevdalna vzgoja. Tak otrok ima v sebi groznega kritizirajočega, kaznujočega in omejujočega avtoritarnega Starša, pa še velikega prestrašenega in popolnoma prilagojenega, uboglijvega Otroka, Odraslega pa skorajda nima v sebi.

V verskem smislu so to zelo ubogljivi verniki – ki ne znajo razmišljati s svojo glavo – ker ne upajo – in na vsakem koraku NEKRITIČNO citirajo Katekizem ( primer xy) ali NEKRITIČNO kopirajo cele plahte iz internet SP ( primer zx) oz. trdo sledijo Marxu, Kardelju in socializmu – brezrazumno in slepo = fanatiki.

V službah pa so to absolutno nekonfliktni in venomer lojalni delavci – primer ministrica Cotman. Hecno je, da pod pretirano ubogljive otroke spadajo tudi večni uporniki  – ki zgolj zanikajo vse kar starši ( avtoriteta) zahtevajo ( pa naj bo dobro ali slabo) – torej se ne morejo svobodno in odraslo odločati .

Še vedno pa ne moremo iz vzgoje izključevati kazni – kajti KRITIKA, kazen je osnova za prvo učenje, za učenje meja, za popravljanje napačnega obnašanja! Kako bo otrok sicer vedel, da dela nekaj napačno, narobe, škodljivo???? . Če pa otrok nima meja ( kazni) pa je to prvovrsten recept za razvajenega otroka – ki nikogar ne spoštuje v življenju in vse ljudi po vrsti manipulira in psihopatsko povozi ( nikoli v sebi ne občuti občutka KRIVDE). Otroka je nujno potrebno postopoma frustrirati – ker le zmožnost samofrustracije ( potrpljenje z delom, učenjem, nisi vedno prvi in najpomemebnejši) je znak odraslosti.

Skratka med ljudmi nad 35 let so v Sloveniji v 90% pretirano prilagojeni in prezaščiteni osebki (” ne smeš misliti s svojo glavo – ker imam zgolj jaz vedno prav in se ti vedno motiš, ker si še zelen”), pod 35 let pa v 90% razvajeni osebki in prezaščiteni osebki ( “ni ti treba narediti, bom jaz namesto tebe -da boš imel srečno otroštvo, da ti ne bo treba trpeti”).

Č e 85% državljanov Slovenije leta 2008 po božje časti socializem – potem je to jasen znak, da so prezaščiteni in da jih je strah svobode in podjetnosti – da jim manjka Odrasli. In da za življenje potrebujejo nujno zaščito Države oz. Diktatorja pa čeprav so polnoletni.

  • Share/Bookmark

6 odgovorov v “Pretirano ubogljivi otroci so nesamostojni v življenju”

  1. nevenka nevenka pravi:

    Prav imaš, Cerkev vzgaja ponižne in zavrte ljudi, tisti, ki ugotovijo, da jim bog vse odpušča, pa postanejo avtoritarni in brez zadržkov operirajo na drugi strani zakona.

  2. gbwallac3 pravi:

    Nevenka, cerkev samo polaga moralo v otroke. S tem postanejo moralni, delavni ludje, ki spoštujejo zakone.

  3. pavel pravi:

    Nevenka, narobe sva se razumela. Cerkev vzgaja po Svetem pismu. Do Boga ponižne ( pa tudi prijateljsko odrasle in samostojne), do drugih ljudi pa spoštljive – ne smemo pred ljudmi poklekniti in se poniževati. Kakorkoli tudi v Cerkvi je veliko različnih vzgoj in stranpoti. Najhujše je bilo v 18. in 19. stl. zaradi janzenizma, ki ga ti totalitarno preneseš na vso Cerkev. Se pa verjetno strinjaš, da kdor sebe ljubi in druge ljubi je že dosegel ODRASLOST, oz. samostojnost.

  4. katarina katarina pravi:

    vskok:

    po cerkveno je bog v družini oče, torej se tudi do njega terja ponižnost, ubogljivost, itd. zato pa je bil patriarhat tko uspešen.

  5. pavel pravi:

    Patriarhat je bil tako uspešen, da zgodovinarji še danes ugotavljajo – koliko stoletij nazaj je vladal matriarhat. Se ti zdi, da imaš danes kje patriarhat – meni ne – le ogromno moških – ki si ne zaslužijo tega imena – ogromno šibkih očetov – ki so še vedno mamini sinkoti. In ogromno možač.

    Morda je patriarhat še najbolj zaživel v meščanski družbi – pa še to zato, ker je moški nosil denar domov.

    V fevdalizmu pa so/ smo tako vsi na tlaki.

    Sicer pa – važno je kako odnosi šibajo doma: lahko imaš surovega jetniškega paznika ali managerja, ki je krut do delavcev – doma pred ženo pa je le poslušna in ponižna copata.

  6. nevenka nevenka pravi:

    Celotna italijanska mafija je pred bogom na kolenih. Pojma nimam, kam je šla privzgojena morala. In vsi so bili nekoč otroci.

Komentiraj



Vi ste prijavljeni objavi komentar.