PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Arhiv za Julij 2008

TA in politika

Objavil pavel dne 4.07.2008

Kakorkoli že gledamo na politiko – naj bi bili trije močno poli:

  1. trenutno v manj razvitih državah prevladujejo SOCIALISTI, socialdemokrati in levičarji. Bistvo za levičarja naj bi bilo, da bi na sedanje probleme iskal nove vrednote, nove rešitve, nove konstrukte ( npr. multikulturnost, strpnost, nenasilje, enakost moškega in ženske – ne enakopravnost, svet brez orožja, svet brez avtomobilov itd). Le te be lahko primerjali z osebami, ki imajo EGOSTANJE OTROKA izredno veliko. Na eni strani so to ljudje, ki imajo VELIKE ŽELJE – pa ne vedo kako jih uresničiti – ker se jim ne da truditi , veliko sanjarijo, se igrajo, so včasih tudi kreativni, velikokrat pa se upirajo avtoritetam, trmarijo, imajo več želja kot so si jih sposobni sami udejaniti, realizirati. Težko se obnašajo logično, razumsko (odraslo).  Toda na svetu ni nobena stvar zastonj, nekdo mora ustvariti, da se lahko hranimo. Torej je potrebno tistega, ki ustvarja ( ki v trudu DELA) – OBDAVČITI, mu legalno vzeti zaslužek z delom. Ga legalno ukrasti. Pri njih je močno otroško “razmišljanje” – magično – vraževersko razmišljanje – kako bo neka sila vse rešila – pa naj bo to energija, kristal, Človek, Država ali Ideja. So dostikrat ZASVOJENI, odvisniški. Na koncu pa morajo za svoje življenje od nekod dobiti denar. Le tega dobijo s pomočjo Države ( od davkoplačevalcev – zato so tam davki ekstremno visoki – tam kjer vladajo socialisti) – ki jo na en način zaničujejo kot nacionalno tvorbo – a po drugi strani so od nje odvisni kot dojenček od dojke. Lahko pa ga kako drugače z manipulacijo ali krajo kradejo drugim. Hkrati je socialist vedno zaposlen pri Državi, ponavadi ti ljudje niso sposobni peljati svojega podjetja – če pa že – je to podjetje ekskluzivni oz. monopolni strežnik države ali vladajoče klike. Najbrž ni presenetljivo, da povsod, kjer so na oblasti levičarji – razvoj skupnosti  (države) in blagostanja v glavnem STAGNIRA – če že ni iz dneva v dan več REVŠČINE.
  2. v najbolj razvitih državah, z največ blagostanja ( ZDA, Anglija, Irska, Avstralija, Nizozemska) so na oblasti LIBERALCI, klasični liberalci ( ki jih socialisti vidijo za desničarje in se moramo tudi sami včasih tako predstaviti v Sloveniji- da nas ne zamenjajo s socialističnimi liberalci tipa LDS ali ZARES).      KLASIČNI LIBERALCI se zavzemamo za malo in ZELO UČINKOVITO državo ( ki bo dobro poskrbela za otroke in 5% nesposobnih za preživetje) , malo birokracije, PROTI PRIVILEGIJEM, za svobodno kroženje kapitala, za svobodni trg delovne sile,  za pravno državo, ki ostro ščiti lastnino in tržni kapitalizem ter osebno svobodo ODRASLE osebe. Te vrednote so po Thacherci pobrali tudi laburisti, s tretjo potjo,  pohvalno. Kdor zagovarja osebno svobodo in osebno odgovornost, ter to, da ne rabimo nobenih ZAŠČITNIKOV, sploh ne v državi, da naj vsak poskrbi zase – to me po Bernovi TA najbolj spominja na osebo, ki je visoko integrirana ( po Freudu je sposobna ljubezni in dela), saj ima odlično razvito egostanje ODRASLEGA. Odrasli se odloča tukaj in zdaj, logično -razumsko, upošteva spomin, poskuša, planira, eksperimentira. Išče informacije, znanje, razločuje, vrednoti različne vrednote ( ki mu jih vsiljuje Starš), realno skuša upoštevati želje ( ki mu jih vsiljuje Otrok), dela kot mikroprocesor s primerjanje informacij, ki jh je zbral. Ob tem se uči iz dejanj. In prevzame osebno odgovornost za vsa svoja dejanja – kar pa jih otrok ni zmožen. Odrasli je tudi sposoben samofrustracije, medtem ko je Otrok nesposoben, da bi se sam frustriral za dosego nekega cilja ( zelo dolgi projekti, učenje).
  3.  v tradicionalnih državah, kjer vladajo desne, tradicionalistične stranke pa je glavno, da se držijo čimveč pravil in izkušenj iz tradicije, kar samo po sebi ni slabo. Zgolj zelo togo ohranjajo, KONZERVIRAJO oblast, tradicijo, PRIVLEGIJE in kapital. Na en način ni kroženja, stvari so zabetonirane, podobnosti s FEVDALIZMOM je polno. Problem je, ker manjka dinamičnosti, sprememb, življenja. Zgolj pravila, zgolj dušenje z zgodovino. Pa naj imamo verske desničarske stranke, ali nacionalne desničarske stranke, ali monarhistične ali komunistične ( ohranjajo tekovine revolucije in vse privilegije). Zato v času hitrega napredka te države ne znajo izkoristiti toka razvoja. So neprilagodljive kot so neprilagodljivi ljudje z prevladujočim Staršem v svoji egostrukturi. Slabo je to, da ne znajo eksperimentirati občasno, oz. se odraslo odločati kdaj bi bilo bolje vzeti nekaj iz tradicije, kdaj nekaj novega (sanjskega) in kdaj nekaj realnega. DESNICO pa bi uvrstil po TA v Starševsko ego stanje, ki je strogo, rigidno in deluje po spominu in izkušnjah.
  4. Poudarjam, da samo po sebi ni slabo nobeno od treh egostanj. Da tudi ni dobro, da Odrasli ves čas vlada osebi – temveč je nujno, da imamo egostanje Odraslega sploh razvito – kajti večina ljudi ga nima. Dobro je tudi, da znamo ta tri egostanja preklapljati za različne situacije in čase -kar odloča Odrasli.
Slabo pa je ves čas živeti s premočnim Staršem v sebi (rigidneži, starokopitneži).

Isto kot je slabo ves čas živeti z prevladujočim Otrokom vsebi ( kar delajo infantilneži).

Bistvo je, da večino časa o osebi odloča egostanje Odraslega in ta včasih določi, da je cela oseba lahko tudi krajši čas v obvladovanju zgolj Starša ali Otroka.

Kam pa bi dali ekologe – neka profesorica na Dunaju mi je nekoč rekla, da so Zeleni pri njih kot lubenice: zunaj zelene barve, navznoter pa živo rdeče. Še bolj rdeče.

Zanimivo je, da ljudje na splošno  in politiki s časom rastemo in spreminjamo vrednote. Ko smo bili mladi, smo bili vsi za spremembe, za solidarnost, za eksperimentiranje in reforme, za pravice. Tudi Joschka Fischer – nekoč ekstremni levičar, ki je v policijo metal kamenje – ki bi ga danes skoraj vsak slovenski novinar označil za najbolj neoliberalističnega republikanca.

Ko ljudje pridemo v službe in začnemo delati, vidimo koliko našega denarja se preteka skozi roke državnih uradnikov, koliko ga zaradi korupcije in hiperneumnosti konča v žepih ali v neracionalnih projektih – začnemo počasi razmišljati bolj podjetniško, bolj odraslo. Odrasli nima problema vključiti stanja Otroka ( kakšne dobre nove ideje v svoje podjetniške cilje), niti stanje STARŠA ( kakšne tradicije, kakšne dobre izkušnje iz spomina) za dosego boljšega, višnja blagostanja sebe in drugih.

Vedno pa se najdejo ljudje, ki bi probleme današnjega časa reševali na najbolj enostaven način – zgolj nazaj bi pripeljali vse tradicionalne vrednote, vse brez razločevanja. To pa skušajo delati desničarji, ki potem vse starinske vrednote idealizirajo, mitizirajo in romanticirajo. To pa je stanje STARŠA. To delajo starci, ko postajajo zagrenjeni, ko se soočajo z življenjskim neuspehom, ko se srečujejo s senilnostjo, infantilnostjo.

Kam pa spada egoist? Egoist spada v egostanje Otroka, ker ne zna sebe frustrirati in delati kdaj tudi za skupno dobro. Zanimajo ga zgolj svoje želje, zadovoljevanje svojih želja.

Kam spadajo socialistični oz. etatistični totalitarci: komunist, fašist in nacist? V vsakem primeru nimajo v sebi razvitega odraslega.  So nerazvite osebnosti. Ker pa radi komandirajo in ponižujejo druge, maltretirajo druge – če ne mislijo enako – če ne delajo enako – celo z mirno dušo morijo ljudi – bi rekli, da takrat deluje egostanje Starša. Jim pa preklaplja iz Otroka v Starša takrat kot želijo druge ljudi SILITI, DIKTIRATI, mučiti, represirati. V osnovi pa so predvsem v egostanju Otroka, ker sanjarijo o utopijah in ker niso zmožni nase, na druge in na svet gledati realno, racionalno in Odraslo.

Kam spada anarhist? Anarhisti spadajo med ekstremne levičarje, ki si po eni strani želijo državni aparat uničiti v celoti – ( ker ne prenašajo avtoritete – ker so pretirano adaptirani uporniški Otrok, ki se brez razloga upira vsaki gesti notranjega starša – ki da “je nefer”). A po drugi strani pa želijo, da jim spet “nekdo drug da hrano” – torej so spet Otrok, ki ne zna s svojim delom ustvarjati samostojno svojega življenja.

Kar je perverzno je to, da bi socializem in komunizem v Sloveniji z lahkoto lahko uvrstili v rigidno ego stanje Starša. Saj jim gre za ohranjanje ZGODOVINE, SPOMINA, tradicije, fevdov, kapitala, rent ( to, da so naši vedno na pozicijah). A v večji moči je pri njih še vedno egostanje Otroka: idealiziranje, napihovanje iluzij, utopij, sanjarjenje, nezmožnost delovnega ustvarjanja. Zato je sistem, ki ga vodijo levičarji kot rak rana: sami sebe jedo – dokler ni tako velike revščine, da vse propade ( glej Srbija, Severna Koreja, Albanija, Kuba).

  • Share/Bookmark

Objavljeno v TA, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, inženirji družbe, modne družbene smernice, podjetništvo oz. mikroekonomija, politika | 4 komentarjev »

Kakšni smo Slovenci po psihološki strukturi

Objavil pavel dne 3.07.2008

Slovenci smo PRIDNI. Italijani so uživaški in Američani so podjetni. Nemci se držijo pravil in reda. Ok, zdej pa zares:

Moji zapiski in moje refleksije pogovora: Zoran Milivojević o Slovencih

http://www.s12.si/component/option,com_seyret/Itemid,62/task,videodirectlink/id,154/

Milivojević že 30 let živi pol meseca v Novem Sadu in pol meseca v Ljubljani

Osnovna razlika je način vzgoje

Otrok v interakciji s starši gradi notranjo sliko o sebi v svoji notranjosti. Z njo bo potem celo življenje živel.

  1. V Sloveniji ni pohval

Zgolj ena: biti priden

Analiza te pohvale: to je pogojevanje ljubezni,

Otroci so deležni zgolj pogojne ljubezni – ne pa brezpogojne ljubezni

Ti otroci so neljubljeni – obsedeno ( notranja prisila) iščejo, da bi dobili ljubezen, da bi ne bili od staršev ( kasneje partnerja) zavrženi – ker niso pridni

Ljudje so v bistvu pretirano socializirani, ubogljivi otroci V Srbiji je obratno: večina otrok je razvajenih, razmaženih – ker dobivajo ogromno pohval in veliko nerealnih pohval ( zgolj pohvale, ni kritike, ni kazni, ni zahtev)

2. BITI RESEN – je za Slovence vrednota

Biti neresen ( igra, zabava, duhovitost) – danes je med mlajšimi že bolje, se veliko smejijo in so sporščeni

Vrednote družbe in ljudi so dinamične, se stalno spreminjamo, vsi se učimo in gradimo kot osebnosti non stop Na to kako smo Slovenci resni ga je opozoril eden od italijanskih gostov

3. STRAH PRED IZPOSTAVLJANJEM:

kvalitetni ljudje, ki imajo primanjkljaj brezpogojne ljubezni – nizko samopodobo – se pri svojem izpostavljanju počuti kot prevarant – SRAM

4.   NEAGRESIVNA DISTANCA Slovencev, Slovenci so PRIJETNI IN ZELO TOLERANTNI  ljudje ( še en dokaz, da je “NESTRPNOST SLOVENCEV” zgolj histerični,  medijski konstrukt levičarjev). 

Kultura vpliva posredno, najprej na starše – potem iz staršev na otroke

Ali se osebnostni problemi povečujejo v družbi ali zmanjšujejo? » Vedno isto!« ??? –se ne strinjam: razvajencev je vedno več – vedno več je ljudi, ki v družbi ne delajo, ne ustvarjajo – temveč jo zažirajo, parazitirajo, manipulirajo – novi spopadi, revolucije, vojne. Socialist = razvajenec.

5. Visok % alkoholizma, % nesreč na cestah, % ekstremnih športnikov, % samomorov – zadaj je slaba samopodoba.

Starši definirajo prihodnost in usodo cele generacije. ( zadaj je ekstremno pogojevanje ljubezni in po novem že razvajenost, ki je še hujša motnja)

Odrasli vsak skrbi za sebe, odgovarja za svoja dejanja, sprejema odgovornost

Dela kot supervizor v vzgojnih zavodih po Sloveniji ( npr. Jarše) – iz spoznanj in izkušenj ter s podlago v Bernovi TA teroiji je nastala drobna knjižica o vzgoji: MALA KNJIGA ZA VELIKE STARŠE

1. Pohvale + nagrade: osebne, na obnašanje, pogojne in brezpogojne ( brezpogojna ljubezen)

2. Kritika + kazen : samo na obnašanje, nikoli na osebo!

3. ZAHTEVE, cilji, naloge otroku

   Starši – Slovenci so v zadnjih desetletjih šli iz ene skrajnosti v drugo skrajnost

Razvajenci so slabi starši, ker niso sposobni sebe frustrirati ( potrpeti, se žrtvovati za nek krajši čas).

Naši starši so  pretirano socializirani, ubogljivi, pridni. Oni so imeli premalo pohval svojega obnašanja, in nič pohval svoje osebe, nič brezpogojnih pohval. Premalo izraženo ljubezen. Imeli pa so preveč kritike, preveč kazni in preveč zahtev

Naši starši so pri svojih otrocih postavili na glavo vzgojo svojih staršev ( kar je velika neumnost): zgolj pohvale, nagrade, popustljivost. Nič kritike, nič kazni, nič meja, nič zahtev. Produkt smo mi, ki smo razvajeni otroci.

Inflacija pohval, ljubezni – s tem ni nič narobe, pohvale človeka ne pokvarijo – pokvari ga pomanjkanje meja, zahtev, kritike in kazni!

Mi razvajenci si sploh ne želimo otrok, če otroci pridejo jih splavimo, če pa se že rodijo – so nam v breme

KVALITETE PT:

Glavna kvaliteta PT je razumevanje, da razume logiko po kateri deluje klient. Vsaka še tako iracionalna osebnost in obnašanja imajo v sebi neko logiko.

KATERI so najtežji klienti:

  • Ambivalentni – nekaj časa hočejo, potem nočejo, čez čas speto hočejo.
  • Share/Bookmark

Objavljeno v Družina, Partnerski odnos, mož & žena, Slovenija, Socialistična Federativna Republika EU, TA, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, Vzgoja, ZDA, Zabava, Zgodovina, dobro vzgojen otrok, dr. Zoran Milivojević, inženirji družbe, modne družbene smernice, iskanje partnerja, liberalne reforme ( PRO FREE Market), motnje in bolezni, odvisnost_zasvojenost = nesamostojnost _nesvoboda, pretirano prilagojen otrok, prezaščiten otrok, psihologija; duševnost, psihološko svetovanje, razvajen otrok, slabo vzgojen otrok, služba, učenje, vzgoja samega sebe, zanemarjen otrok, zdravje, zlorabljen otrok, čustva, šolstvo | 7 komentarjev »

O sramu, občutkih krivde, o nujnosti kazni v vzgoji

Objavil pavel dne 3.07.2008

O sramu, občutkih krivde, o nujnosti kazni v vzgoji

 

Moji zapiski in moja refleksija na videodr. Zoran Milivojević: O SRAMU

http://www.s12.si/component/option,com_seyret/Itemid,62/task,videodirectlink/id,196/

 

 

KDAJ NAS JE SRAM IN ZAKAJ NAS JE SRAM

-       mene ni sram

-       kaj je sram, DEFINICIJA: SRAM je…

-       sram se pojavi zelo zgodaj, otrok – strah pred NEZNANIM

-       čustvo, kadar ljudje mislijo » da drugi mislijo, da jaz nisem vreden kot človek«

-       sram je protiosebno čustvo

-       tisti, ki velikokrat čutijo SRAM, sramežljiv – čustvo samoprezira

-       ti ljudje zelo veliko izgubljajo: ne gredo v socialna okolja, kjer bi se lahko izgradili kot osebnosti

-       mene je bilo kot otroka sram stati v vrsti, to da me vsi gledajo, ko pridem na vrsto

-       ljudje se izogibajo temu, temu … izgubljajo – se ne učijo

-       pretiran sram ==>  pojavi se IZOGIBAJOČA motnja osebnosti – Avoiding personal disorder

 

 

 

  SRAM in PONOS sta glavni otrokovi čustvi, najbolj značilni infantilni čustvi

-       »Očka, poglej!« – od avtoritete iščejo, da so OK. Od publike.

-       Ljudje napredujejo, evoluirajo v času življenja

-       SRAM sčasoma izgine, nadomesti ga čustvo KRIVDE.

-       SRAM je usmerjen na odpis OSEBE, medtem ko pri občutku krivde ne napadam osebo, temveč napačno dejanje osebe – pri tem pa se počutim kot DOBRA OSEBA, OK človek.

 

-       KRIVDA mi pomaga, da se učim, da postajam boljši človek.

-       SRAM: ljudje, ki doživljajo sram se ne učijo, temveč bežijo in se izogibajo: »ZEMLJA OTVORI SE!« skriti se, pobegniti, izginiti.

-       Duhovno razviti ljudje se ne sramujejo

 

 

-       Kako poteka ta proces transformacije SRAMU v KRIVDO, transformacija otroka v odraslega, razvoj Odraslega?

-       Emocije težko reflektiramo. Pri večini ljudi je razvoj zastal, morda zaradi vzgoje, zaradi pomanjkanja znanja, nihče jih ni stimuliral, čeprav se starši trudijo, da dajo maksimum.

-       Večina ljudi ima obe sposobnosti za SRAM in KRIVDO. Pogosto je krivda INFANTILNA krivda.

 

-       Otroci krivdo začnejo doživljati, ko jih starši kaznujejo za neprimerna dejanja

-       Če so kazni brutalne – bo ta oseba, ko odraste – druge brutalno kaznovala

 

-       Kaj lahko naredi povprečen človek, da preraste občutek sramu

-       SRAM je disfunkcionalno čustvo- če nekdo sprejme samega sebe – sram izgine.

KAJ JE NAJSLABŠA STVAR, ki se ti lahko zgodi »dekatastrofiranje« – so what.

 

 

-       KRIVDA v odraslem – diferenciranem smislu je zelo konstruktivno družbeno ( socialno) čustvo. Krivda rešuje mnoge stvari, je konstruktivna, koristna, ga motovira, se samokorigira. Pokaže, da je organizirano in socialno ljudsko bitje z občutkom za pravičnost, »kaj je fer«

 

 

-       Razlika med akcijo, obnašanjem ( čustvo krivde) in OSEBO ( identiteto- čustvo sramu):

-       Ljudje lahko presodijo mene po mojih delih, toda kakorkoli že: moja dejanja nisem jaz ( kaj čutim, kaj mislim, kakšne vrednote imam)!

-       Gibanje roke – ko končam z gibanjem = ali sem še vedno jaz enak JAZ?

 

-       KONFLIKT: spopad dveh mojih nasprotnih želja – nezmožnost distance med željo in mojo osebnostjo. Kaj če nekdo zavrne mojo željo – ali je s tem zavrgl mene osebno??? Ne. Infantilnež pa reče JA. Konflikt želje postane konflikt osebe.

 

-       Iz izkušenj s psihoterapijo številnih klientov sem spoznal, da tisti, ki imajo najglobje psihične motnje – da vsi, ki imajo težje motnje imajo največji problem ločiti med OSEBO in DEJANJE.

 

-       VZGOJA NUJNO: Zato naj starši ločijo dve vrsti sporočili: sporočilo na osebo ( » vi ste super kuharica!« in sporočilo glede na njeno dejanje, akcijo, delo, obnašanje ( »dobro ste skuhali večerjo!«)

 

-       Za vzgojo je izredno dobro, da pohvalimo BITJE, OSEBO in hkrati zelo jasno kritiziramo delček obnašanja, ki je napačen – ali pa odbijemo določene želje otroka. Sprejemamo osebo vendar hkrati odbijamo določeno njegovo željo, ker ga ljubimo, vemo, da mu ta določena želja škoduje.

 

-       Razlika med JEZO in PREZIROM, razlika med KRIVDO in SRAMOM, med samojezo in samoprezirom.( čustvo leti na AKCIJO in čustvo na OSEBO)

 

-       »Mentalno zdravje otroka garantiram za 60 let, če boste tako vzgajali!« – če bodo starši to pri sebi in pri otrocih ločevali ( oseba, akcije)- Milivojević

 

 

-       Ali v slovenski družbi razlikujemo OSEBA in AKCIJA osebe? Ne. » Kaj si zdej naredila, koza nora!«

-       Negativne etike so zelo nekonstruktivne v vzgoji otrok. Idiot, koza nora. V otroku sprožajo razvoj duševnih motenj in celo duševnih bolezni.

 

 

-       Slovenska kultura in vzgoja: ni pohval. Ta tradicionalna mentaliteta. Grožnja otroku, da ga bomo zavrgli, zapustili, če ne bo tako delal, če ne bo priden!

-       Diskvalifikacija bitja, odpis, izbris osebe.

 

-       Trenutna slovenska vzgoja ni dosti boljša: napaka ( tradicionalna vzgoja nima brezpogojne ljubezni in pohval) in nasprotna napaka ( moderna vzgoja pa nima kazni)

 

-       PRIPOROČILO STARŠEM: predelajte knjigo Mala knjiga za velike starše: kako otrokom sporočati pohvale, kritike in zahteve.

-       Slovenski starši so motivirani za vzgojo. Iščejo literaturo, veliko berejo. Rad bi omenil dela Bogdana Žorža o razvajenosti.

 

 

Po 2. svetovni vojni obstaja pedocentrični model, ta antipedagoški model: da je otrokom potrebno vse dovoljevati, da se samorazvijejo, da jih ne smemo kaznovati. Zgolj pohvale. » starši , ki preveč ljubijo« se držijo teh slabih, modernih receptov.

-       Ti novi koncepti so pozabili, da je vzgoja tudi kaznovanje. Prisilia. Nasilje. Ne samo starša nad otrokom, temveč tudi družbe nad biologijo.

 

 

-       Kdo je zdrava osebnosti? Ali sploh obstaja? » Freud je to zelo lepo rekel, da zdrava osebnost je tista osebnost, ki je zmožna ljubiti ( imeti intimen odnos) in delati. Oseba ima intimen odnos in rada dela ( ustvarja).  To je čisto dovolj za definicijo, vse ostalo naštevanje bi bila neka totalitarna ideologija

 

 

 

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Družina, Knjiga, Partnerski odnos, mož & žena, Slovenija, TA, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, Vzgoja, Zabava, Zdravstvo, dobro vzgojen otrok, inženirji družbe, modne družbene smernice, iskanje partnerja, liberalne reforme ( PRO FREE Market), mediji, novinarji, motnje in bolezni, psihologija; duševnost, psihološko svetovanje, slabo vzgojen otrok, služba, učenje, zdravje, čustva, šolstvo | Brez komentarjev »

Intervju z igralko Nino Ivanič

Objavil pavel dne 2.07.2008

Tale intervju  Pahor je lepši, a Janša je odločnejši! v Reporterju pa se je Ani Jud bolj kot ne ponesrečil ( a je problem ženska tekmovalnost v stilu katera je bolj famme fatale – katera je več tipov dala čez, za katero bolj norijo pravi moški?), čeprav je Nina Ivanič kljub vsemu zelo dobro govorila. Pogumna in pametna ženska tale Nina Ivanič – čeprav mi na tej fotografiji sploh ni všeč. Je v živo in po TV bolj fajn videti.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Ana Jud, Film, Zabava, inženirji družbe, modne družbene smernice, komunikacije, liberalne reforme ( PRO FREE Market), mediji, novinarji, umetnost in kultura | Brez komentarjev »

O “mladoekonomistih” in o Janši

Objavil pavel dne 2.07.2008

lecner je napisal(a): Ja nekaj takega. V resnici sem komunist in ko Kučan spregovori, se mi kar zarosijo oči. In kako naj nebi sovražil mladoekonomistov, če je pa Jože Mencinger rekel, da nas bodo njihove reforme spravile v pogubo;)

Ma, lecner, v bistvu te  nisem imel namena niti napadati niti diskvalificirati. Le odreagiral sem na tvojo trditev, da so mladoekonomisti dezerterji, ter, “da so imeli šanso”. V resnici sem izrazil svoj gnus do te simplifikacije, ker sem na njo andrkan že dolgo.

Mićo in drugi izobraženi in lucidni možje, ki jih nekateri pljuvajo uporabljajoč, valda ej mišljeno žaljiv, izraz “mladoekonomist”, so Božji dar in dar vesolja Sloveniji in slovenskim državljanom. ja točno tako mislim in nič manj.

Politiki (mislim zlasti an Janšo in njegovo ekipo) so imeli neverjetno srečo in priložnost, da so jim takšni genijalci in velikani, ki imajo vse od znanja do idej in svobodomiselnosti ter jajc, bolj ali manj sami in proaktivno nudili vrhunske rešitev za reforme. (No ja, tam med “mladoekonomisti” bil tudi mladi Kidrič alijas ĐejPiDi, ma nihče ni idealen jebatga, dogaja se tudi v najboljših družinah. he.he)

Janša je odreagiral kot tipičen slovenistanski sluzasti oportunistični partitorkatski pizdek. On je sanjal o oblasti zaradi oblasti. In obstanku na oblasti za svako ceno. In znotraj tega o fritolezenju v danko, od Semoljića in komunistov naščuvane drhali, in o všečnosti plebsu za vsako ceno, kot ne bi bil državnik ampak kandidatka za miss Universe ali morda Mister Všečnosti Slovenije.

Janša je tako, kot skoraj  vsi drugi slovenistanski politiki zagrešil izvirni vzhodni greh in pljunil na smsiel vladanja v demokraciji in smisel samega demokratičnega boja za oblast. In potem ne bi našteval vsega ostalega kar je prišlo v paketu s tem naglavnim grehom.

Torej, Mićo in “mladoekonomisti” niso krivi nič, zato je zaleatvanje v njih ultimativni primitivizem, pravzaprav vandalizem.

Kajti oni so bili zgolj biseri vrženi pred noge partitokratsko-kamariljnih prašičev, ki so jim misli obsesivno sfokusirane na vladati za vsako ceno. Ja, no, ne vem če bi na vprašanje kaj pomeni “vladati” sploh znali kaj artikuliranega povedati.

Umetniki in znantsveniki lahko na tisoče načinov oznajajo božje modrosti, če ni politikov, ki bi na temelju tega ali vzdolž vektorjev teh resnic bili pripravljeni eksekutirati praktične politike, potem je vse zaman. zadeve bodo ostael mrtve črke na papirju, ali slikarskemu platnu.

Umetniki in znanstveniki pa nimajo niti potrebe, niti tega ne morejo prenesti, da bi jih partitokratski politiki-bedački zlorabljali za svoj agitprop.

Tako kot si že zapisal – Janša se je s svojo politično prakso izkazal za eno skupnoskledarsko, uravnilovki med plebsom, gradualni tisočletni krivulji sprememb ad calendas grecas zavezano sluzavo teslo, ki mu neznansko paše vladati državi s prepolnimi koriti, pa če peneze za to magari zasegajo lačnim otrokom odvisno zaposlenih.

Njemu niti na misel ni prišlo, da bi temeljito reformiral. Nekaj malega, kozmetičnega, v globini kožne povrhnjice je res topogledno postoril, ma v resnici ni imel namena resno reformirati. Ker resno reformirati v Sloveniji pomeni eno za drugim demontirati vse komunajzer prvine iz sistema, zakonov, rešitve…In Janši so nekatere, zlasti one skupnoskledarsko-plebs-uravnilovske komunajzer prvine očitno kar lepo pri srcu. Bedak je za povrh nasedel raznim svetovalcem, kvazi-poznavalcem obrti političnega boja in vladanja, ki so mu svetovali sluzavost in fritolezenje drhali. Češ, stari moj, če ne boš naredil česa, kar je Semoljićeva drhal označila za nesprejemljivo boš še enkrat zmagal. V resnici je pa ravno obratno. Ne le, da bi moral storiti ravno obratno od Semoljićievih zahtev, pač pa ga Semljićeva drhal nima rada, pa če jim ga vsem osebno pofafa oz. jim poliže riti.

Kaj bi Mićo in “mladoekonomisti” s takim “državnikom”? Storili so kar je bilo edino možno – rekli so mu odjebi pizdek sluzasti in šli naprej svojo pot.

P.S. Za duhovitost tega posta na katerega ti odgovarjam, pa moj poklon maestro.

Lp shaman

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Shamanove umetniško mojstrske črtice, Slovenija, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, liberalne reforme ( PRO FREE Market), mediji, novinarji, politika, stranka LIBERALCI | Brez komentarjev »

Pretirano ubogljivi otroci so nesamostojni v življenju

Objavil pavel dne 2.07.2008

Pretirano ubogljivi – ali pretirano pridni – otroci, za katere skoraj 100% velja, da so nesamostojni v rizičnih primerih – nikakor pa ne v rutinskem delu ( a znajo s trdim delom, ponavljanjem, pridnostjo itd. z lahkoto preživeti – kar pa razvajeni ne znajo!- zato se razvajenec preživlja zgolj s parazitiranjem in manipuliranjem tistih pridnih ljudi – države ( socialisti!!!)  – ki so naivni, nerazumni oz. neumni). Nikakor pa – vzgojeni – ker je skregano z osnovnim pojmom VZGOJA, ki ga ta povezava namenoma ( hote ali nehote) diskvalificira.

Danes je veliko neznanja (zmedenih delčkov znanja), hkrati pa tudi ekstremov: Na eni strani konzervativna desna gibanja družino idealizirajo in romanticirajo, mitizirajo. Levičarska gibanja pa družini, vzgoji pripišejo zgolj zablode, zlo, psihične okvare, zlorabe. Tako, da nek preprost človek hitro povzame – nehote – neko ekstremno ideološko govorico, ki je v nekem prostoru bolj prisotna ( in pri nas je levičarska govorica definitivno monopolna in izključujoča do ostalih mišljenj).

Tako, da je konstruktivnost spremembe naslova ( če resnično želimo govoriti o vzgoji in jo tudi kritizirati v vseh zablodnih pojmovanjih vzgoje) : 1.večja jasnost naslova in debate 2. hkrati pa ni paradoks: kajti glavni vzgojni cilj je pripeljati otroka k samostojnosti ( ODRASLOSTI). Večno omejevan in prestrašen človek pa je večni otrok in je nezmožen odraslosti ( samostojnosti, PODJETNOSTI, logične presoje, razumnosti, tveganja, učenja iz napak, popravljanja napak, planiranja, odgovornosti za vsa svoja dejanja, sklepanja in vzdrževanje konstruktivnih odnosov. IMA RAD SEBE in DRUGE). Hlapec in suženj – nimata razvitega odraslega – temveč imata zgolj zlorabljenega otroka v osebi. Tega pa ne želi noben duševno normalen starš, kajne?

Prestrašen otrok je po mojem preširoka množica in ni nujno zgolj rezultat avtoritarne “vzgoje” ( ki je prestrašen otrok – ki se boji narediti napako ali neizpolniti povelje) – temveč je lahko vmes tudi ločitev staršev, smrt enega starša, slab odnos staršev, prepiri med starši, zloraba otroka itd.

Prezaščiten otrok pa je otrok v vatki – zaradi zblojene filozofije staršev ali velike tesnobe staršev – ki otroka predolgo ščitijo kot dojenčka, ga pretirano omejujejo, mu ne dovolijo samostojnega ukrepanja, mišljenja itd.

Pretirano prilagodljivega otroka pa povzročijjo avtoritarni starši ( ne starši z avtoriteto – temveč tisti, ki zlorabljajo moč) z ustrahovanjem ( duhovnim, duševnim in telesnim), avtokratskostjo, nasiljem + pomanjkanje pohvale, nege, spodbude, topline, podpore, konstruktivnosti in razumevanja, da vsak človek dela napake in se iz njih uči.

Vzgoja pomeni, da starši otroka peljejo k samostojnemu, odraslemu ukrepanju. Ki pa prej ali slej poleg ponotranjenih pravil na začetku (kreiranje Starša v otroku)- pripelje do tega, da otrok zna logično in življenjsko razmišljati, konstruktivno reševati probleme vsak dan in poskušati, reskirati in za vse te akcije prevzeti odgovornost in se iz izkušenj učiti (kreiranje Odraslega v otrku). Skratka otroku je treba pomagati razviti tako Starša kot predvsem ODRASLEGA.

Govor o prezaščitenih otrocih in o pretirano prilagodljivih otrocih ( ” PRIDEEEEEEEN!”, ki jih starši zlomijo – saj jim ne dovolijo in ne dopuščajo s časom vedno več svobode, poskušanja, delanja napak in učenja iz napak. Tako se ti otroci bojijo novega, bojijo se reskirati, nikoli ne bodo podjetni- zgolj pridni uradniki, ki bodo nadrejenim kolesarsko upogibali glave, podrejene pa z nogami hudobno tlačili. Skratka ta “vzgoja” je fevdalna vzgoja. Tak otrok ima v sebi groznega kritizirajočega, kaznujočega in omejujočega avtoritarnega Starša, pa še velikega prestrašenega in popolnoma prilagojenega, uboglijvega Otroka, Odraslega pa skorajda nima v sebi.

V verskem smislu so to zelo ubogljivi verniki – ki ne znajo razmišljati s svojo glavo – ker ne upajo – in na vsakem koraku NEKRITIČNO citirajo Katekizem ( primer xy) ali NEKRITIČNO kopirajo cele plahte iz internet SP ( primer zx) oz. trdo sledijo Marxu, Kardelju in socializmu – brezrazumno in slepo = fanatiki.

V službah pa so to absolutno nekonfliktni in venomer lojalni delavci – primer ministrica Cotman. Hecno je, da pod pretirano ubogljive otroke spadajo tudi večni uporniki  – ki zgolj zanikajo vse kar starši ( avtoriteta) zahtevajo ( pa naj bo dobro ali slabo) – torej se ne morejo svobodno in odraslo odločati .

Še vedno pa ne moremo iz vzgoje izključevati kazni – kajti KRITIKA, kazen je osnova za prvo učenje, za učenje meja, za popravljanje napačnega obnašanja! Kako bo otrok sicer vedel, da dela nekaj napačno, narobe, škodljivo???? . Če pa otrok nima meja ( kazni) pa je to prvovrsten recept za razvajenega otroka – ki nikogar ne spoštuje v življenju in vse ljudi po vrsti manipulira in psihopatsko povozi ( nikoli v sebi ne občuti občutka KRIVDE). Otroka je nujno potrebno postopoma frustrirati – ker le zmožnost samofrustracije ( potrpljenje z delom, učenjem, nisi vedno prvi in najpomemebnejši) je znak odraslosti.

Skratka med ljudmi nad 35 let so v Sloveniji v 90% pretirano prilagojeni in prezaščiteni osebki (” ne smeš misliti s svojo glavo – ker imam zgolj jaz vedno prav in se ti vedno motiš, ker si še zelen”), pod 35 let pa v 90% razvajeni osebki in prezaščiteni osebki ( “ni ti treba narediti, bom jaz namesto tebe -da boš imel srečno otroštvo, da ti ne bo treba trpeti”).

Č e 85% državljanov Slovenije leta 2008 po božje časti socializem – potem je to jasen znak, da so prezaščiteni in da jih je strah svobode in podjetnosti – da jim manjka Odrasli. In da za življenje potrebujejo nujno zaščito Države oz. Diktatorja pa čeprav so polnoletni.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Slovenija, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, Vzgoja, dobro vzgojen otrok, pretirano prilagojen otrok, prezaščiten otrok, razvajen otrok, slabo vzgojen otrok, zanemarjen otrok, zlorabljen otrok | 6 komentarjev »

Kardinal dr. Rode, nepopravljiv socialist

Objavil pavel dne 1.07.2008

Kardinal Rode je v enem od intervjujev govoril o zahodnjaškem človeku, ki živi zgolj ( PREVEČ) na materialnem nivoju, ki ni dovolj poduhovljen.

Če bi govoril za EU, bi to še držalo.

Kaj pa ZDA, kjer je Cerkev ločena od države – pa imajo največjo stopnjo v Boga vernih ljudi?

. No, saj imamo tudi v socialistični EU najvišjo stopnjo ljudi, ki verujejo v boga Državo ali v razna vraževerja.

. Sedaj pa bistveni stavek, ki ga tako rad in perverzno ponavlja socialist Semolič ter vsa politična kamarila od SD do ZARES, LDS in DESUS – hkrati pa so sami najbolj odgovorni za vzdrževanje tega krivičnega in izkoriščevalskega sistema ( preverznost in hinavščina na kubik!) :

“Dotaknil se je tudi “novega greha” prekomernega bogatenja. Skrbi ga dejstvo, da so bogati vedno bogatejši in revni na drugi strani vedno revnejši .”

Seveda mora zastopati papeško smer. Tudi dejstvo je, da je nepravičnega bogatenja v svetu veliko in da si bogataši hitro ogradijo svoje nagrabljeno premoženje pred revnimi.

Toda v Sloveniji, kjer je tako jasna oblika socializma oz. neofevdalizma, bi svetovljanski Rode moral zaznati razliko med Ameriko na optimalni strani – kjer kapitalizem deluje – ter Slovenijo na negativni strani, kjer kapitalizem NE DELUJE- ampak fevdalizem zelo dobro deluje in ljudje nimajo šans, da bi si z delom izboljšali gmotni položaj, kajti to jim z birokracijo in visokimi davki preprečuje bogata elita ( s tem ščiti svoj monopol, svoje rente, svoj kapital), ki je obogatela na kriminalen, fevdalen način.

Se strinjam, da je potrebno obsoditi in ODPRAVITI krivične strukture – fevdalizem – raznih južnoameriških latifundij na indijanski zemlji in afriških “banana republik” ter post socialističnih azijskih “tajkun republik” – kamor na žalost 20 let spada tudi Slovenija.

Tako, da sem kot kristjan zelo razočaran nad tem, da je tako veliko kristjanov na političnem področju tako socialistično zaslepljenih, da so take socialistične ovce – da ne zmorejo več razmišljati in videti realnih dejstev.

Kdaj je bilo tako opevano DELO najbolj zasmehovano in podcenjeno kot ravno v vseh socializmih? Hitler se je v Dachauu delal norca, kako bo bogate Jude delo osvobajalo. Ostali socialisti vključno s Titom pa so delavce nekajkrat slabše plačevali za isto opravljeno delo kot kapitalisti. In še danes je v Sloveniji tako! Zakaj se naši fevdalci bojijo tujih investicij – ker se izogibajo konkurenci, ker bi propadli ob njej – kajti tujci danes v Sloveniji dosti bolje plačujejo vse delavce kot domači tajkuni.

Primer Kitajska:

še 30 let nazaj je večina Kitajcev zaradi socializma trpela eno največjih revščin ( resnično lakoto) na Zemlji. Danes je % revežev ( dolar na dan)  v Kitajski zaradi uvajanja liberalnega kapitalizma ( prihod tujega kapitala, tujih investicij!!!!) padel iz 70% na zgolj 6%. V večjih mestih univerzitetno izobražen folk že dobiva višje plače kot pa slovenski delavci.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Afrika, Cerkev, skupnost, občestvo, Kitajska, Slovenija, Socialistična Federativna Republika EU, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, inženirji družbe, modne družbene smernice, liberalne reforme ( PRO FREE Market) | 1 komentar »

Intervju z liberalnim ekonomistom dr. Janezom Šušteršičem

Objavil pavel dne 1.07.2008

Liberalna, svobodna novinarka Ana Jud je naredila briljanten intervju z liberalnim ekonomistom dr. Janezom Šušteršičem. Le tega sem poslušal na okrogli mizi z reformnim ekonomistom Švedske Muknhammerjem. Šušteršič je bil dolgo šef statističnega državnega urada UMAR – kot liberalni ekonomist pa je skoraj neopazen – kajti v javnosti dosedaj ni upal nastopati tako ostro in inteligentno kot npr. dr. Mićo Mrkaić ali dr. Bernard Brščić.

V intervjuju pa razdere par mitov:

Semolič ponavlja lažne parole, da bodo z liberalnimi reformami delavci in najrevnejši sloji izgubili največ. To ni res. Največ bodo izgubili priviligiranci, medtem, ko bo delo dobilo večjo veljavo v denarju, v višjih plačah, v novih delovnih mestih.

V Sloveniji na široko veje Kardeljev duh in miselnost. Ljudje se bojijo kapitalizma. Bojijo se svobode in osebne odgovornosti. So osebnostno nezreli, otročji in prezaščiteni. Želijo imeti večjo zaščito države.

Slovenski novinarji dostikrat trdijo ideološke stavke, ko pa jim dam na mizo podatke iz statistik, ki govorijo popolnoma nasprotno od njihovih ideoloških trditev – pa rečejo – da je “to stvar različnih subjektivnih mnenj”. Zgolj eno od mnenj torej. Pa čeprav je objektivno merjeno.

Ekonomsko socialni svet ” je v resnici fašistična institucija ki izvira iz Mussolinijeve domislice modela države, kjer korporativne interesne skupine odločajo o tem, kako bodo živeli drugi. Če pogledate slovenski ESS in ESS nekdanje nacistične Nemčije, se ne razlikujeta dosti: oba sta oboževala sindikalne proteste in centralno-plansko odločanje.”

  • Share/Bookmark

Objavljeno v MGMT - gospodarjenje - upravljanje, Slovenija, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, Zdravstvo, dr. Janez Šušteršič, liberalne reforme ( PRO FREE Market), makroekonomija, podjetništvo oz. mikroekonomija, stranka LIBERALCI, šolstvo | Brez komentarjev »

Čudna Penkova in Zidarjeva Slovenija

Objavil pavel dne 1.07.2008

Urednik Financ Peter Frankl v svojem komentarju ugotavlja, da je Slovenija daleč od pravne države – da je čudaška država.

Glavna zahteva LIBERALCEV je pravna država, kjer so jasna pravila igre in veljajo za vse ljudi, za vse razrede enako. Za tiste, ki imajo ogormno denarja in za tiste, ki ga nimajo. V Sloveniji enakosti pred zakonom že zdavnaj ni. To je jasno vsakemu tepcu, ki je gledal LDSovo ZGODBO O USPEHU, kjer je nekaj 100 socialističnih birokratov “čez noč postalo” super bogatih.

Tajkun je bogataš, ki se nam LIBERALCEM gabi. Ker ni prišel do kapitala po fer poti – temveč po kriminalni poti.

LIBERALCI nimamo nič proti bogatašem. Bogataši so potrebni, ker so motor razvoja. Razlike v plačah in na bančnih računih so nujno potrebne, ker so gonilo razvoja. Gonilo dela, podjetnosti in ustvarjalnosti.

Kriminal, korupcija, klientelizem, monopoli, dogovori med mangarji o skupnem delovanju na trgu – to pa liberalec ostro obsoja, ker to ruši ekonomijo, družbo, pravno državo in demokracijo.

Zakaj živimo v tako nepravni državi?

“Vprašajmo se torej: zakaj imamo Slovenci najdražje, a še vedno nezgrajene avtoceste? Zakaj imamo predpise, ki jih nihče ne upošteva? Kako lahko menedžerji kupijo, posredno ali neposredno, deleže v borznih družbah, ki jih vodijo, a o tem ne obvestijo nikogar? Kaj na to porečejo nadzorni sveti?

Nič. Kaj na to poreče recimo Združenje Manager? Kaj na to porečejo ugledni pravniki iz društva članov nadzornih svetov? Nič, le za dobre denarje gredo pisat razbremenilne študije za tiste, ki delajo v nasprotju z vsemi etičnimi kodeksi in tudi drugimi predpisi.

Imamo opravka z “ugrabitvijo države” (state capture). Kako naj pravosodje dobro dela, če je njegov pomemben del prijateljski do tistih, ki se požvižgajo na predpise? Pa saj so jih pisali tisti, ki jih zdaj pomagajo izigravati.

Je res vladajoča socialistična elita ugrabila državo? Je res zgolj to? Ali pa so tudi množice na to pristale in jo pri tem podpirale?

Zakaj se pravosodni sistem Slovenije, mediji, pravniki, ekonomisti in vsi demokratični in liberalni ljudje z vsaj drobcem etike v srcu niso zganili na bahanje socialističnega “managerja” podjetja Krke Miloša Kovačiča , ki je javno v medijih razlagal, kako je danes podkupil tega, kako jutri drugega birokrata na zdravstvenem minstrstvu kake socialistične države. V tem smo pač boljši od zahodnih prodajalcev in biznismenov, ” ker poznamo mentaliteto socialističnih držav”.

Še celo več: večina ljudi je navdušena nad metodami “našega direktorja”. Podobno je bilo z Mercatorjem, ko so delavke jokale ob izgonu Jankovića iz Mercatorja. Če imamo množice tako neumnih in otročjih proletarcev, ki se jih tako z lahkoto zmanipulira – le kako bo v Sloveniji demokracija in pravna država sploh kdaj uspela?

Kolumnist Frankl omenja tudi par svojih “managerskih” “prijateljev” državnih firm, ki si ne upajo delati nobenih poslov pod vladavino JJ – ker se bojijo, da bi jih Janša ujel pri kriminalu. Seveda je JJ glavni krivec za vse te “prijatelje”, “tovarišijske direktorje”.

” Po drugi strani pa ti “prijatelji” kar pozabijo, kako so se poslovnih deviacij lotili recimo v Nemčiji. Pa saj poznate primere nemške pošte, Siemensa, Telekoma, Volkswagna … Spektakularne aretacije, zaslišanja, medijski pritiski in tako naprej. Ja, v Nemčiji vse to počno, pri nas pa to ne sme biti tako. (Saj nismo Nemčija, mar ne?)”

V Sloveniji nimamo kapitalizma, ker pravna država ne deluje. Ker pravna država ne ščiti lastnine in ker je še vedno večina lastnine nedefinirane oz. prigrabljene. Ker je za temi prigrabitvami preveč interesnih lobijev, tudi v sodstvu.

V ZDA pravna država še kako deluje. Tam so v hipu pozaprli kar 20 glavnih managerjev podjetja Enron. Nekaj jih je naredilo samomor, ostali bodo v kehi dosmrtno. Si kdo upa zapreti Jankovića, Rigelnika, Bohoriča, Valanta, Kovačiča in še vsaj 100 podobnih socialističnih uradnikov, ki so celo življenje spraševali politiko, kako morajo voditi podjetje? Ki jih je politika nastavljala in podpirala na vrhovih teh državnih podjetij.

“V velikem slovenskem poslu preveč šteje politično priskledništvo (levo ali desno) in nekateri bi morali biti nedotakljivi. Pri nas se ne ve, da je podkupovanje greh, grešnik je, pa še ta zelo pogojno, samo tisti, ki podkupnino prejme v modri kuverti oziroma v gotovini.”

“Okolje, v katerem je zaradi političnih in zgodovinskih dejavnikov kanček bolj sofisticirano podkupovanje del sistema, pa poimenujemo socialni podalpski raj. Kjer je kartelski notar sveta krava, kjer imamo “super”, a žal nefunkcionalno javno zdravstvo, in kjer je človek človeku še vedno človek, ne policaj, in kjer za pogumno novinarstvo šteje kritika oddaljenega Busha in hkratno prilizovanje lokalnim levim ali desnim “bušekom”.”

“Prodati državno premoženje pod mizo, to ni greh, greh je samo ukrasti kuro. Kupiti delnice pod mizo, to je del ustvarjanja kapitalizma, ne pa dejanje, vredno obsojanja in odziva nadzornih ustanov oziroma pravosodja. V okolju, kjer je heroj človek, ki javno izjavi, da je podkupoval, ni nič čudnega, da je čudno vse, kar bi od daleč lahko spominjalo na pravno državo.”

Problem je, ker v Sloveniji ni pravne države.

Ni demokracije – saj imamo v parlamentu zgolj derivate socialistov ( nacional -socialisti, internacional -socialisti, liberalni socialisti in krščanski socialisti) – ki so vse napajane iz državnega proračuna in še dodatno iz te mafijske socialistične korporativne mreže.

Ni kapitalizma – kajti sloji, ki imajo največ denarja – niso na trgu – ne tekmujejo – ampak sodelujejo in pri tem breme slabega poslovanja prenašajo na kupce z višjimi cenami. Inflacija skokovito raste že ob najmanjšem pulzu iz tujine.

Ni pozitivne selekcije in dobrih plač- ker trg dela ne deluje. Večina zaposlenih dela za “podjetje” Država, službico dobijo, ohranjajo in vzdržujejo s pomočjo politike, nepotizma itd- ne pa z rezultati dela. Večina ljudi je vsaj malo priviligiranih in zelo nesamostojnih, neodraslih – zato se zelo bojijo sprememb in sploh trga in kapitalizma.

V Sloveniji imamo zato najslabše vrste fevdalizem. Elito, ki ne tekmuje na TRGu  in res nesramno bogati po Semoličevi demagoški paroli ( proti liberalnim reformam!!!!), da “revni bodo še bolj revni in bogati bodo še bolj bogati!”. Ker ne tekmuje – temveč ribari v kalnem na račun delavcev, državljanov, večine – ki plačujejo njihovo bogatenje z visokimi davki in visokimi cenami in slabim standardom. V ta fevdalizem spadajo tudi dvorjani, dvorni sodniki, tožilci, policaji, vojaki, uredniki medijev, novinarji, zabavljači množic, profesorji na univerzah, “inteligenca”, “umetniki” itd. V ta fevdalizem spada večina tlačanov, ki za razliko od srednjega veka plačujejo 5x do 6x višje davke kot jih je plačeval tlačan pred 1500 leti v srednjem veku.

Zdaj je že jasno, da v Sloveniji nismo imeli pravega komunizma od leta 1948 naprej. Kajti prvi komunisti ( internacional -socialisti) so uničevali državo Slovenijo in pravni red z revolucijo, da bi te ljudi in ta kos zemlje pripojili Moskvi. Bili so prvi NARODNI IZDAJALCI. Potem pa je leta 48 Tito uvedel nacional – komunizem oz. bolj točno – YU nacional -socializem katerega večina kategorij še danes velja v Sloveniji. Torej FEVD. Ne čisto jasno proti Judom kot je ata Hitler (oče nacional -socializma) zahteval – temveč OSTRO PROTI TUJEMU KAPITALU in tujim investicijam – kar slišimo od Foruma21 in njegovih gradualističnih profesorjev socialistične ekonomije npr. Mencingerja.

A to še ni vse. Tu so še vojne vsake toliko časa – ko se fevdalci med sabo kdaj stepejo ali udarijo preko meje.

Čas je za kapitalizem, za pravno državo, za globalizacijo in za demokracijo. Smrt socializmu – smrt fevdalizmu. Smrt socializmu -svoboda državljanom in blagostanje vsem delavcem. Razbijmo FEVD z vsemi privilegiji in birokracijo – odprimo državo Slovenijo TUJEMU kapitalu, da bo imel vsak delavec kaj od tega, da bomo končno zvišali standard. Postavimo klasično pravno državo in z njo zavarujmo temelje tržne ekonomije.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Peter Frankl, Slovenija, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, liberalne reforme ( PRO FREE Market), politika | Brez komentarjev »

Vojna za talente

Objavil pavel dne 1.07.2008

Matej Kovač v članku v Financah piše o tem, kako je s pridobivanjem in z vzgojo talentov. Danes je sploh v Sloveniji to le PR. Ko pa je treba talentu posvetiti pozornost, mu omogočiti razvoj in ga dobro plačati – pa nič.

Primerja razvojnike z diplomami tehničnih ved s trenutno popularnimi vrhunskimi športniki, ki so res izvrstno plačani za izvrstne rezultate. Pri nas v Sloveniji pa je še vedno prisotna socialistična parola o uravnilovki, da moramo imeti vsi enake dohodke, da ne smemo imeti bogatih in revnih – ki je ne samo blazno neumna in nerealna, temveč vodi tudi v propad in revščino celotno družbo.

Kapitalizem že 400 let vlaga v razvoj, dobro plačuje – bogovsko plačuje najboljše kadre, vlaga ogromno denarja v razvoj kadrov od vrtca naprej – saj so najboljše šole in univerze na svetu v kapitalističnih državah. Ne samo v nogometaše, sploh v tehnične kadre. Pri nas pa še vedno iščemo neko novo pot, neko svojo ureditev.

“Za marsikoga je govorjenje o denarju, ko gre za motivacijo talentov, nespodobno. Narobe. Talent je redka dobrina in vrednost redke dobrine najbolje opredelimo z denarjem.”

Moto članka je, da je potrebno TALENTE plačati in meriti predvsem z DENARJEM, z veliko denarja. Ne samo s pozornostjo. Ne samo z nakladanjem in parolami. Dobre kadre je potrebno plačati nekajkrat več kot povprečne kadre. V Sloveniji pa je povprečnost zapovedana in negovana, celo z zavistjo, če že uravnilovka ne prime. Razen v primeru tajkunov, ki pa so tako ali tako samo ime- nalepka za socialistično mrežo “našega denarja”, ” našega kapitala”.

Kovač navaja konkretne podatke kako nemška tehnološka podjetja ( Siemens, Bosch) vzgajajo svoje tehnične kadre že od vrtca naprej, saj odpirajo svoje vrtce, svoje šole in svoje tehnične fakultete, da bi ja razvijali tehnični talent pri svojih kadrih.

Znanje je najboljši kapital 21. stl. in morda tudi naprej.

Zelo všeč mi je izjava, da slovenski vrtci in šole dresirajo proletarce z diplomami, proletarce z magisteriji in proletarce z doktorati. Kako bi drugače razumeli, da je v Sloveniji toliko izobraženih ljudi, ki pa na kapitalizem in socializem gledajo isto kot kak neizobražen in zatiran proletarec iz 19. stl. Tako arhaično, tako konzervativno, tako nekompetentno in tako nepodjetno. Nimajo razvitegaOdraslega, še kar naprej so nebogljeni Otrok, ki rabi pomoč, zaščito, vodenje Države.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Matej Kovač, Slovenija, Socialistična Federativna Republika EU, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, denar oz. kapital, liberalne reforme ( PRO FREE Market), stranka LIBERALCI, šolstvo | Brez komentarjev »