PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Umrl je p. Miha Žužek

Objavil pavel, dne 29.05.2008

Patra Žužka sem prvič srečal v župniji sv. Jakoba. Tam je bil včasih nastanjen. Pri Jakobu smo se mi mladi, mi študenjte nekoč srečevali.

Poznal sem par znancev, ki so hodili v njegovo Maranatho. Tudi moja mlajša sestrična, ki je bila pri mojih 24ih letih moja birmanska botrica. Ko sem spraševal kaj delajo – je bil v glavnem odgovor: tam se družimo mladi, ki imamo radi odkrivanje biserov narave, še posebno hribov.

Ne spomnim se ali smo bili skupaj na morju, ko smo šli ” k Žužku na Krk” za en teden. Menda je bil takrat p. Žužek tam, ker je redno večkrat na dan za pol ure hodil plavat. Disciplina. Jeklena disciplina pri 80ih letih.

Prvič sem p. Žužka osebno bolj spoznal, ko sem pri 27ih letih šel v Vrtovčev dom na Visokem, blizu Poljan. Pater je tam večkrat letno prirejal seminarje iz retorike. Jaz pa sem rabil nova znanja, saj sem vedno več pisal in v tem pisanju odkrival srečo, samoizpolnjevanje in kreativnost. Veliko sem pisal za interni časopis in želel sem biti bolj učinkovit, želel sem seči bralcem v srce in možgane s svojimi osebnimi sporočanji. “Vedeti moraš komu sporočaš. Vedeti moraš kaj želiš sporočiti. Poišči torej učinkovit način KAKO to sporočiti”.

Bil je dostikrat zelo kritičen, ko nam je popravljal izgovorjavo, govorjenje, mmhhh, ahaaa. Velikokrat nam je dajal aktualne primere iz sedanjosti – iz TV , od politikov. Posebno dobro se je znal norčevati iz bedne retorike Tita. Večkrat nam je zabičal, da moramo tekst krajšati in krajšati. Dobra sporočila so kratka. Zgolj v socializmu se naklada in naklada – sestankuje in bohoti nerazumljiva latovščina.

Bil sem kar dosti distanciran do njega. Bil je korenina. Trden. Avtoriteta. To je sevalo iz njega. V tistem času nisem maral avtoritet. Bil sem LDSovsko, preko Mladine, impregniran z levičarsko histerijo proti avtoriteti, proti vrednotam – prepojen z bednim nihilističnim cinizmom, ki je značilen za uporniške otroke. Tega se večina ZSMSjevcev še danes v starosti 50 let in več ne zna otresti. Kako bedna samomučilnica.

Veliko je zahteval od nas in veliko je kritiziral, bolj malo je pohvalil. To me je še bolj distanciralo. Nasploh pa so se mi takrat vsi starejši jezuiti zdeli zelo hladni, samotni, distancirani. Razen p. Jožeta Kokalja, ki je vedno odseval neko otroško razigranost, vedrost in je bil človek hitre dostopnosti in odnosnosti ( Afrika živi v njem, misijoni se mu poznajo!). To se mi je zdelo vedno tako čudno, da jezuiti, katerih glavno učenje temelji na odnosih ( sv. Trojica) – da jih tako malo upa iti bolj sproščeno v odnose. So tako rezervirani. Tako študiozno osamljeni. Po svoje me je p. Žužek kot stara garda jezuitov zelo spominjal na p. Vidra. Ti starci so imeli izvrsten smisel za humor, vsi so bili zelo iskalsko radovedni ( kljub pozni starosti 80ih let) , zelo izkušeni, pametni in modri. Pravi očetje.

Tako kot pri p. Kokalju, kot pri p. Žužku sta mi bili všeč predvsem dve lastnosti: izjemen humor in pa osebnostna trdnost oz. zvestoba v težkih preizkušnjah. Morda nezavedno nas je mlade privlačila njegova iskalska žilica, radovednost, odprtost v čudenje. Znal se je čuditi kot majhen otrok, pa čeprav je imel razum zelo močno razvit.

V Vrtovčevem domu je pater hitro porazdelil odgovornosti in dolžnosti med nas. Vsi smo delali in vsi smo praznovali. Glavno pa je bilo pisanje, predstavljanje in kritika teksta ter nastopanja.

Takrat enkrat je izšla ena izmed njegovih številnih knjig – ki je bila njegova avtobiografija – naslov sem pozabil – čeprav sem knjigo kupil. Opisoval je dolga leta v zaporu, kako sta ga okrog leta 1953 major Mitja Ribičič in Zdenko Rotar zasliševala, mučila in poniževala – a jima je vračal z inteligenco, humorjem in izjemno vero. Žužek je bil namreč eden od jezuitov, in tudi duhovnikov, ki je bil največ let zaprt v jeklenih časih komunizma. V knjigi tudi opisuje različne prizore mučenja, poniževanja, zasliševanj. Veliko duhovnikov se je takrat zlomilo in začelo delati za UDBO. Tam izpadeta Rotar in Ribičič kot dva poživinjena gestapovca, dve groteskni figuri. Ko sem ga enkrat o tem vprašal, je rekel, da bi morali po osamosvojitvi zapreti zgolj nekaj 10 bivših komunistov, ki so bili zločinci – ni treba delati lustracije, zgolj nekaj deset tistih zločincev.

Kasneje sem, čez 7 let, sem še za en teden oglasil v Srednji vasi pri Bohinju, na počitnicah pri Maranathi. Takrat sem bil po dolgi vezi samski in sem rabil tako odžalovati, kot neko normalno družbo. Punce, ki so bile tam so bile absolutno zame premlade, približno deset do 15 let. Hodili smo po Bohinjskih hribih, imeli bogoslužja v naravi, imeli judovske plese na travniku, zvečer smo prepevali, skupaj kuhali in skupaj pospravljali. Planina Krstenica, Stol, Sedmera jezera, dolina in slapovi Koritnice, popoldan pa kopanje v Bohinjskem jezeru. Če sem mislil, da je malo dobrih plavalcev, ki tako dolgo plavajo kot jaz po mojih izkušnjah iz Bleda in Bohinja -so se Maranathovci izkazali za najbolj pogumne plavalce. Skupaj (predvsem dekleta) smo plavali vsaj 2 km od obale. Kakšna vzgoja za skupnost! Take nisem bil nikjer drugje tako izkušenjsko deležen.

Pater Miha Žužek je bil tudi duhovni vodja številnim mojim prijateljem in znancem, nekateri so že pokojni, kot npr. Peter, ki je bil prav tako Dolenjec, kot p. Miha.

Duhovnost, ki jo je predajal naprej p. Žužek je bila usmerjena v iskanje Boga skozi čudeže stvarstva, čudeže, ki nam jih podarja Stvarnik. Bog stvarnik. Predvsem je znano njegovo pionirsko delo, ko so z Maranathovci ( med njimi so izjemni fotografi kot sta Metod in Beno) raziskovali okolico Mangarta , Loga pod Mangartom in tam popisali in poimenovali preko 100 odkritih slapov.

Zadnje tri leta je bil bolan, starost ga je tako izmučila, da je bil veliko v bolnici in v domu.

Par linkov iz njegovega pogreba in par intimnih spominov njegovih učencev nanj.

fotografije iz pogreba ( ne vem katera cerkev je to, kajti sv. Rok v Dravljah to zagotov ni)

p. Silvo Šinkovec

p. Peter Lah 

duhovno najbolj bogat bloger, Maček Muri, Maranathovec

  • Share/Bookmark

Komentiraj



Vi ste prijavljeni objavi komentar.