Kakšne zneske ste dobili ob rojstvu otroka od občine? Kakšnega od države? Nisem se še točno pozanimal: baje od države že pred rostvom dobiš nek znesek. Ob občine pa le, če neseš neke formularje tja. Oba zneska naj bi bila okrog 150€ vsak ( od države in od občine)?

Kakšne otroške doklade dobivate za otroka? Midva sva dobivala 12€ na mesec za otroka. ( zadnjič je eden na tem forumu govoričil, da mu ni problema davkov plačevati državi, saj še več denarja dobi preko takih daril nazaj. Midva ne. Midva nekajkrat več mesečno plačava davkov kot od države nazaj dobiva. Pa sva zgolj “univ. srednji razred tisočih evrov”, kar že na severni in zahodni meji označuje razred revščine oz. so taki prispevki za brezposelne.)

Zadnjič sem ujel, da bo Berlusconi v Italiji dvignil plačilo države staršem novorojenčka na 1000€.

Avtor Stanislav Kovač primerja v članku Finsko in Slovenijo.

Na Finskem je kapitalizem brenjen s pravno državo.

Pri nas pravne države ni. Kapitalizem pa je dogovorni, lastniki so slamnati oz. poštni nabiralniki. Največja podjetja so olastninjena nepregledno s strani neznane skupine ljudi.

Avtor citira tudi odlomke iz knjige Predatorski kapitalizem, kjer pojasni, kako pravne države ovirajo nelegalne posege na trgu s strani kapitalistov, ki se ne držijo pravil igre. Torej s strani kriminalcev = kapitalistov.

Kakšna je produktivnost delavcev v Sloveniji, v EU27 in na Finskem? Kkakšne so dodane vrednosti, kakšna je organizacija dela in nazadnje kakšne so plače.

EdiSce je napisal(a): Načeloma se sicer strinjam, da gre za spor med voluharji in tlačani, ampak s trditvijo, da je voluhar država  pa pač ne. Namreč, državo so nam (državljanom, še bolje pa davkoplačevalcem), že zdavnaj ugrabili Vitezi obložene mize, bolj znani pod imenom “interesne skupine” alias voluharji, ki določajo pravila, pišejo zakone drugim državljanom, predvsem pa sebi predpisujejo količino dela (in dopusta), kvalitativne (ha ha ha) kriterije, kriterije pravne neodgovornosti za šlampasto opravljeno delo, kriterije zasebnosti (v smislu pravice, da jih delodajelec ne nadzoruje na kofetkanju in surfanju o netu na delovnem mestu z delovno opremo) in seveda kar je najslajše, sebi odmerjajo višino plače. Oblastnikom (državi in lokalnim skupnostim, ki na področju vrtca še zdaleč niso nedolžne) lahko zamerim, da ne vladajo in da ne preprečujejo interesnim skupinam uzurpiranja državnih perogativov. Državi zamerim, da ni država, ampak je benovelentna nedojebana babnica, ki se gre politiko appeacementa, namesto, da bi naredila red, tako da bi zaščitila posameznika pred logiko drhali.

mikijanko je napisal(a):

To definicijo bi dal otrokom da se v 1. razredu naučijo na pamet za vse življenje, da jo zdrdrajo ko Očenaš ali Vrbo ))

(sicer pa oba veva, da je država le pojem; važno je, kdo jo upravlja in kako – pri nas so to na žalost izmečki, ki jih najbolje opišemo z Voluharji – rijejo pod površino, spodkopavajo vse drugačemisleče, skrbijo za svoje krempeljčke, ki so vedno pripravljeni na novo trgatev in na samoobrambo) @ Edisce: pet zvjezdočk – ***** @ mikijanko: pet zvjezdočk: *****

Vse je že zdavnaj bilo plačano. Nemčija Jugi je plačala. Kaj so komunajzarji naredili s totimi penezi je pa težko ugotovljivo, da se pa precej natančno uganiti. Eno je gotovo, ljudem-žrtvam niso dali niti centa. Ergo, toti film gre tako: Država Juga dobi peneze, ljudem-žrtvam jih ne da, ker je nepravna, komunajzer-diktatura, ki je folku predpisala minimalne bedne mezdice, in o kakih penezih iz reparacij niso smeli niti črhniti.

Leta 1991 namesto, da se bi tudi v Jugi razšli kot civilizirani ljudje (Recimo Sovjeti so se tako razšli!), krvoločni balko naci-komunisti sprožijo vojno za fevde, ozemlja, sukcesijsko doto rajnke Juge in za ohranjanje svojih benefitorskih pozicij.

Namesto, da bi kleptomansko-uzurpatorske teroristične komuniste odjebali na smetišče zgodovine, nekatere pa celo v zapor za nekaj časa, da plačajo za svoje nasilje in poboje, pri nas v SLO, komunisti nadaljujejo svojo orgijo in ljudem-žrtvam še naprej ne kompenzirajo nič.

Upirajo se maksimalno celo v očitnih primerih po komunistih poprej grobo odvzetega premoženja. In seveda, ker razumejo zgolj grobo silo, največ vračajo silaku v mednarodnih odnosih RKC, kjer so nekatera vračila milo rečeno diskutabilna, nekatera pa, četudi ogabna, roko na srce nujna, če se gremo dosleden legalizem.

(Medtem pa število pokojnin komunajzarjev – “borcev druge svetovne” narašča in stroški eksponencijalno rastejo, kot bi se klonirali!)

Ne bi se čudil, da tega vprašanja med sukcesijskimi sploh ni, kar nakazuje, da so republike že zdavnaj dobile svoj del nemških vojnih reparacij.

Leta 2004, končno, po skoraj šestdesetih letih komunajzer diktature in oblasti kamarilje-personifikacije nepravne države izvajane s strani komunajzarjev iz rodu Pravoverni, se na mestu ministra za pravosodje končno znajde človek, dosleden in neomajen legalist, ki se zaveda, da je treba poravnati dolg do posameznikov-žrtev, če hočemo biti pravna država.

(BTW, to ni edina zadeva, ki jo je treba storiti, so še številen druge, ki se morajo še zgoditi, da postanemo normalna pravna država)

To, da zadeva pomeni, da bomo davkoplačevalci (spet) plačevati, kar so med orgijo popili i požrli komunisti, je sicer neprijetna podrobnost, ma nič ne spremeni dejstva, da gre za izvrševanje pravice, s katero ni možno barantati. Zaradi žrtev samih ni možno barantati!

Pravnim sledom se da dokazati, da v tej zadevi večina davkoplačevalcev v resnici ni v kategoriji “nedolžne žrtve nerazumne politike ne-komunistične vlade”.

Namreč, če se večina davkoplačevalcev neodgovorno, pohlevno, submisivno-mazohistično “odloči” od leta 1945 do leta 2004 imeti na oblasti komuniste, in jim s svojim vedenjem in dejanji dajati legitimiteto in mandat, potem je ta večina so-odgovorna za zločine komunistov, ter za neobstoj pravne države in potemtakem tudi za neizplačilo penezof , ki so namesto oškodovancem šli za JLA tanke (220 meljard ojrof), komunajzer podzemne jame (120 milijard EUR), ter za UDBA asasine (neznana količina meljard ojrof!).

Skratka, tota slinasta ovčja volilna večina je odgovorna za porabljene reparacijske peneze, oz. za neizplačano škodo žrtvam.

Zato pizdeki moji retardirani, plačajte svojo sumisivnost komunistom. Vaši izbranci so, jebajte se torej zdaj žnjimi.

P.S.

Edini, ki se lahko v resnici puntamo, smo oni, ki komunistov nismo nikdar sprejeli, podpirali ali bognedaj volili. Mi smo edine žrtve, ki plačujemo orgijske stroške neodgovorne ovčje večine. Po krivici! Ampak mi smo, tako kot vse žrtve dolgotrajnega nasilja, zlorabljanja in diskriminacije v družini, itak že vajeni, saj kontribuiramo tudi 80+% davkov na prihodke iz dela in tudi 80+% vseh prispevkov, v zameno za nikakršne oz., neekvivalentne benefite. Medtem ko tota večina, ki nam pa neodgovorno, vodena s fovšijo in pričakovanji po rentah na naš račun, nesramno in škodoželjno voli komunajzer kamariljo, prispeva manj kot 20%, skupaj s komunajzer kamariljo in nje klijentelo pa veselo črpa 99% benefitov.

Smo pač dežela v kateri agresivna, fovšljiva, ovčja, politično-dementna večina posiljuje produktivno, razmišljajočo, voz naprej premikajočo manjšino. Barbarska dežela pač! Đamahirija! Komunajzer đamahirija!

LP shaman

Večkrat v preteklosti sem iskal in najdeval paralele in podobnosti (NACIONAL – SOCIALISTIČNIH) režimov Milana Kučana in Slobodana Miloševića. Če ne drugega sta imela istega učitelja in isti birokratski aparat. Iste indoktrinatorje družbe in iste medije.

Mićo Mrkaić je spisal nov članek v Financah o svoji podjetnosti in o nepodjetnosti večine Slovencev, ki jim je edina podjetnost izpolnjevati formularje in stokati na okencih za subvencije.

Komentarji pod člankom od večih piscev kažejo refleks Miloševićevega indoktrinatorja in razpihovalca sovraštva, ki je leta 1988 in 1989 iz Vojvodine grozil Slovencem z jogurtno revolucijo in mitingi v Ljubljani. Najbolj znani rek dr. !!!! Mihajla Švabića je bil: ” Slovenci, če vam Jugoslavija ni všeč, potem pojdite v Philipadelfijo ( Graz)!” Nekaj podobnega trdi večina avtorjevleta 2008 v Sloveniji, ki ne morejo razumeti, da ima po 60 -tih trdih letih enoumnega socializma lahko kakšen človek o gospodarstvu in podjetništvu drugačno mnenjo kot ga zapoveduje država. Drugačno mnenje o zatiralskem davčnem sistemu, ki ga dobršen delež subvencionirancev izkorišča za bogatenje in ležerno življenje – ne pa za preživetje. Kajti v Sloveniji se odira predvsem srednji sloj.

Delal sem že v dveh zelo renomiranih firmah, kjer je bilo potrebno podpisati kodeks o etičnem ravnanju. Pa sem bil povsod priča, da se posla v slovenskih firmah ne da dobiti, če se ne podkupi DECISION MAKERJA, hkrati pa včasih še verigo raznih vzdrževalcev, ekonomistov oz. njegovih prijateljev v podjetju ali izven podjetja. Najbolj hecna stvar je bila, da smo enkrat morali nakazati tisti denar pod rubriko ” ostali stroški ” ali ” reprezentanca” v kalkulaciji na športno društvo, kjer je bil dotični manager tudi častni predsednik.

Meni je šlo to vse skupaj že preveč na bruhanje – tako da sem se hitro otresel te umazanije. Sploh ni več važna prodaja, tehnika prodaje in odnosa – tako kot do individualnega kupca oz. v tujini do managerja – ki bo gledal predvsem ekonomsko -tehnične koristi izdelka ali storitve – pri tem pa je pomembno, da mu prodajalec s svojim odnosom zna zlesti pod kožo. Ne! Pri nas je važno, da znaš zavrteti telefon in dobiti na drugi strani pravega človeka, se DOGOVORITI o višini nakazanega denarja. In posel je dobljen. Pa čeprav je to v škodo njegovi firmi. Čeprav i bila druga storitev ali izdelek drugega podjetja bolj v korist njegovemu podjetju – je tukaj glavni kriterij – koliko decision maker pospravi v svoj lastni žep. Neobdavčenega denarja.

V Sloveniji je uradno korupcije zelo malo. Enkrat je Kovačič po neumnosti ali zaradi pijače preveč natančno razlagal kako on dela posel v Rusiji. Kako decision makerjem polni žepe. Seveda je imel opravka zgolj s socialističnimi birokrati v ruskem zdravstvenem ministrstvu.

Tudi Janković se je javno zagovoril, da bi rad od podjetij tudi kakšne subvencije dobil za mesto. Tudi to spada v korupcijo oz. v socialistično dogovorno ekonomijo.

Zadnjič sem izvedel, da so se avtocestne postaje gradile s strani firme – ki je opravila raziskavo – da so to najbolj optimalna rešitev.

Bolj ko se vozim bo gnilih slovenskih cestah, bolj me čudi od kje jim denar, da skoraj na vsakih desetih metrih ceste stoji en prometni znak. Včasih se znaki že prekrivajo. Pa cena takega znaka je nad 150€.

Zadnjič mi je en kmetič razlagal o drugem kmetiču= podjetniku, ki kmete spravlja v obup. Hkrati pa tudi v slovenskih mestih bajno gradi. Le v LJ ga je Janković ustavil, kar je bil očitno samo znak, da bo treba več podmazatai. Ko je naš ” podjetnik” to naredil, je od takrat v medijih mir, naš podjetnik pa veselo prekopava ljubljanske ceste.

1. Znižanje cen goriva z začasno ukinitvijo davkov in začasno zaustavitvijo nakupov za državne rezerve.

2. Znižanje davkov. Odpravo posebnega davka v višini 2.700 dolarjev za srednji sloj. Zvišanje davčne olajšave za otroka. Začasno nižji davki na kapitalske dobičke ostanejo v veljavi.

3. McCain predlaga, da bi za zvišanje davkov potrebovali 3/5 večino v kongresu. To je podobno švicarskemu modelu, kjer je najvišji zvezni davek zapisan v ustavo.

4. Ukinitev davkov na internet in na uporabo mobilnih telefonov.

5. Boj proti političnemu korporativizmu. Obljublja, da ne bo podpisal nobenega zakona, kjer obstajajo prikriti prihodki ali privilegiji za točno določena podjetja.

6. Reforma pokojninskega sistema.

7. Uravnoteženi proračun.

8. Nižji stroški zdravstva in deregulacija zdravstva.

9. Znižanje carin.

10. Če se bo število študentskih kreditov znižalo, bo kreditiranje interventno prevzela država.

Z vsemi točkami se strinjam. Te točke sem skopiral iz bloga LIBERTARCA.

Rado Pezdir naslovi svoj članek s skoraj podobnim stavkom, kot ga jaz uporabljam za “ex-socialistične” oz. bolj moderno imenovane “tranizicijske ” države:

V socialističnem ( neo-fevdalizmu) so obogateli zgolj kriminalci in psihopati iz garniture nekdanjih socialističnih visokih birokratov in “managerjev”, seveda s pomočjo politike in kriminala. Na vrh so prilezli tisti z največjo podporo oz. tisti, ki so najbolj brez vesti ( najbolj sociopatski) primerki.

Avtor opisuje, kako se je Slovencev oprijela množična socialistična miselnost:

1. ekonomija je nekaj slabega, pokvarjenega
2. kdor je bogat ali podjetnik je v osnovi pokvarjena baraba
3. za vse težave v Sloveniji je kriv kapitalizem in neoliberalci
4. vsi, ki drugače mislijo kot mi ( socialisti) – so nestrpni
5. vse kar prihaja iz ZDA je slabo
6. v Ameriki se razrašča revščina, medtem, ko je EU pravična

Kaj se zgodi z mano, če ustanovim podjetje v državi monopolov? Kjer še vedno na vseh področjih kraljujejo monopoli, tako kot v času trdega socializma. Se lahko zgodi, da bodo jutri monopolisti s pomočjo svojih lutk v politiki sprejeli nov zakon, ki bo uničil moje podjetje in premoženje?

Skratka fantastična analiza socialističnega “čudeža” pod južnimi Alpami in ZGODBE o uspehu s strani ZELO USPEŠNIH socialističnih indoktrinatorjev duš, da uspevajo večino državljanov Slovenije tako zlahkoto manipulirati že 7. desetletje!!!! , čeprav večina dejstev kaže vsaj za 180 stopinj drugače.