PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Arhiv za 4.04.2008

“Nasilje do žensk”, še ena od agresivnih parol socialistične ideologije

Objavil pavel dne 4.04.2008

Agresivnost je stvar NE-vzgoje oz. ne-dela na sebi. Nikakor ni agresivnost značilna samo za en spol. Npr. danes je moderno, da smo moški krvavi nasilneži – medtem pa so ženske nedolžne žrtve barbike.

Tudi v slovenskih družinah – kot po svetu – so tudi ženske tiste, ki so zelo agresivne do mož in otrok. In jih pretepajo. Tako, da so tudi varne hiše za moške. Ne samo za ženske.

To je zadnjič v intervjuju povedala ustanoviteljica Varnih hiš Erin Pizzey iz Londona ( beri www.zurnal24.si, sobota 29.marec 2008), ki je tudi opozorila – da so jo feministična gibanja zaradi te izjave ( in ustanavljanja hiše za pretepene moške, žrtve nasilnih žensk) hudo napadala, da je morala za deset let emigrirati iz svoje domovine ( kako ironičen prikaz ženske agresije!). To kar se sedaj v svetu dogaja – da se moške na vseh korakih satanizira – to je feministično- socialistično kampanja, ki želi uničiti zakonski odnos in družine – to da je izenačila moškega in žensko v uniseks bitje – pa jim je že uspelo v večini. Njena izjava” Feministična gibanja so naredila veliko krivic..”

Ali drži, da predvsem moški pretepajo ženske? To ni res ( to prodaja danes na zelo agresiven način ideologija). Nasilni so tisti odrasli – ki so kot otroci imeli nasilne starše ( IN NE DELAJO NA SEBI). Pa je čisto vseeno ali so bili ti otroci fantki ali punčke. Preberi si intervju s to žensko ( Pizzey) v zadnji Oni ( priloga Dela). Kjer trdi, da se mora vsak človek zavedati svoje odgovornosti v ravnanju do partnerja in do otrok. Najlažje pa se odgovornosti otreseš, da postaviš po defaultu kar grešnega kozla: MOŠKI, Pedofili in Cerkev.

Ali se kaj vprašaš do koga si ti nasilna?

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Partnerski odnos, mož & žena, Slovenija, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, iskanje partnerja, politika | 18 komentarjev »

Zaskrbljenost= čustvo in nato motnja

Objavil pavel dne 4.04.2008

  1. zaskrbljenost oz. pretirana skrb v primeru tvoje žene (ti pa si flegmatik, ane?) ni znak ljubezni – temveč motnja. V osnovi je to čustvo, ki ga večina od nas občasno začuti, nekateri pa ga večino dneva čutijo.

Moder človek seveda opravlja vsakodnevna opravila in skrbi, da dejavnosti dobro tečejo. Toda, če se prepušča človek tisočerim strahovom “kaj bo, če bo” – je tukaj v ozadju zaskrbljenosti anksioznost, tesnoba. V velikih primerih je v ozadju samopoveličevanje, nadutost, arogantnost – sploh pri kristjanih!!! – ki bi morali imeti Boga na prvem mestu in mu tudi izročiti določene skrbi in strahove, ki so zunaj mojih moči.

Lahko pa je vir v perfekcionizmu ali obsedenosti z delavnostjo, hitenjem, pridnostjo. Čemur je podlaga globoko mišljenje “da nisem dovolj dober, če ne delam to in to” – skratko pogojevanje ljubezni samemu sebi in nezmožnost sprejeti dar brezpogojne ljubezni.

Vsekakor tudi sedaj lahko rečem (nič osebnega in slabonamernega): še ena finta, ki se predstavlja kot ljubezen.

Ti smem predlagati, da spremeniš naslov v ZASKRBLJENO žensko srce?

  1. Drugo opažanje: ni samo žensko srce zaskrbljeno. Tudi marsikatero moško srce je. Moje je bilo vsaj 2 desetletji.

  2. Tretje opažanje: podzavestno (ZALJUBLJENOST) si iščemo točno takega partnerja, ki ima

3.1. moji motnji popolnoma nasprotno motnjo, močan kontrast:

pretirana skrb, odgovornost za vse = zaskrbljenost vs. pretirana flegmatičnost = neodgovornost

3.2. ali pa identično motnjo, skrajnost.

Beseda motnja mi ni po godu. No razloži nam prosim če je bilo 2 desetletji pri tebi tudi motnja in kako si jo pozdravil?
Motnja je vsaka stvar – ki mi preprečuje, da bi normalno odreagiral del dneva, del življenja. Mene je zaskrbljenost paralizirala. Seveda, pri meni je zaskrbljenost bila motnja – saj me je ovirala vsaj dve desetletji. Sam nimam strahu ( ali sramu) priznati, da so me včasih in me še sedaj občasno kakšne motnje držijo v šahu in ne jaz njih.

Zaskrbljenost je čustvo, ki pokaže, da se PRETIRANO bojim, da bodo določeni negativni scenariji moj projekt pokvarili.

Človeku čustvo zaskrbljenosti aktivira dodatne moči, predvsem pa veliko adrenalina, da išče rešitve in ukrepa. Torej čustvo zaskrbljenosti je sprožitelj stresa. Stres je čisto OK. Dokler vse to ne traja ure in ure, dneve in dneve, mesece in leta. Takrat pa zasrbljenost doseže stanje MOTNJE, oz. s stalnim sprožanjem adrenalina doseže zgolj paralizo: torej, da še tistega ne naredim – kar znam in sem sposoben brez stresa dobro narediti. Tako je zaskrbljenost je v bistvu SAMOubijanje človeka ( počasni psihični samomor po kapljicah).

Zdaj pa mi ti ISKRENO povej komu prinaša korist tvoje zaskrbljeno “srce”?

  1. Tebi?
  2. Tvojemu možu in vajinemu odnosu?
  3. Otrokom in vzgoji otrok?
  4. Podjetju in nalogam, ki jih opravljaš v podjetju?
  5. Po mojih izkušnjah nikomur. Vsem zgoraj naštetim samo prinaša vedno večjo ŠKODO in NEPOTREBNO – neumno trpljenje.
Reševanje:
  1. 1. najprej si priznaj, da imaš velik problem, motnjo – ki ti preprečuje kvalitetno življenje ( večina ljudi tega ne zmore – zato se “fiksajo” še naprej in medtem iščejo lepše in učinkovitejše izgovore za svojo dejavnost)
  2. 2. opazuj, kdaj se to čustvo pri tebi sproži
  3. 3. začuti ga, priznaj si ga, išči vzroke za njegovo pojavljanje
  4. 4. MODER je tisti človek, ki razlikuje katere probleme lahko sam reši, katere pa prepusti (izroči) Bogu – sam pa veruje, da bo vse dobro.
  5. 5. poslušaj sebe, poskušaj večino rešitev – ki ti pomagajo v sproščanju in obdrži kar je dobro
  6. 6. Ena glavnih vrlin je, da se naučiš odbijati misli, ki ti prinašajo nepotrebne skrbi. Kajti ti si gospodar misli, ki letajo in gnezdijo v tvoji glavi.
Zdaj je treba samo še v življenje spraviti vse to.

Slednje je najtežje. Jaz sem povedal zgolj svoje izkušnje. Mislim, da je še veliko tudi drugih spoznanj in rešitev. A najbolje je kar začeti TAKOJ delati na najmanjšem spoznanju kot pa dolgo tuhtati, da najdem končno, magično rešitev ( kar je moja pogosta skušnjava).

Je pa tako, da je pri Slovencih te ZASKRBLJENOSTI ogromno. Sploh pri starih ljudeh, ki so bili vzgajani v pogojni ljubezni, je tega ogromno. Človek misli, da bo OK sprejet v družbi, če ima masko na obrazu ” JAZ SEM ZASKRBLJEN!“.

Po drugi strani pa imajo razvajeni in prezaščiteni osebki vse upravičene razloge, da smo resnično lahko preveč zaskrbljeni. Glede na to kaj vse moramo v življenju še vzpostaviti na svoji začetni poti preobrazbe ( kar prej 20 let niso) – je dela res ogromno.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v motnje in bolezni, vzgoja samega sebe, čustva | 1 komentar »

Pričevanje podjetnika: Steve Jobs, Apple, Next, Pixar

Objavil pavel dne 4.04.2008

Vse tri zgodbe so me globoko pretresle. Vedel sem zelo malo o njem.

Predvsem mi je ostalo v spominu to, da moramo v življenju iskati delo, ki ga bomo radi z veseljem opravljali večino dneva, večino časa.

Moji zaključki

  1. 1. če človek nekaj želi – to tudi stori – ne glede na neskončno ovir
  2. 2. izvrsten podjetnik, izvrstna avtoriteta
  3. 3. duhovni vodja, duhovna avtoriteta
  4. 4. dober podjetnik je lahko zgolj duhovno zelo močna osebnost ( in ne to kar naši učitelji v šolah že 70 let učijo: da so podjetniki materialisti, da jim denar pomeni vse. Seveda pa to velja le za kvazi podjetnike in tajkune, ki so produkt mafije, kriminala ali/in socializma)

  • Share/Bookmark

Objavljeno v ZDA, dobro vzgojen otrok, podjetništvo oz. mikroekonomija, služba, učenje, vzgoja samega sebe | Brez komentarjev »

Predragi vrtci – monopol socialistične države

Objavil pavel dne 4.04.2008

Še ena dobra analiza v časniku Finance. Še en od tisočih monopolov, ki so tipična značilnost (nacional)- socializma.

Zadnjič mi je sošolec, ki ima povprečno univerzitetno plačo v Sloveniji ( 3-5x nižja kot je nemška) pravil, da je za otroka plačeval mesečno 90.000 sit.

Avtor Cukjati v Financah v svojem članku analizira problem predragih vrtcev v Sloveniji ( tam so se zaredile socialistične pedagoginje, ki so s pomočjo točkovanja papirnato hiperizobražene in s tem hiperplačane, pa čeprav večino varstvenega časa v grupi čikajo, ko se otroci brezskrbno zvirajo na igralih, ki so jih naši starši postavili s samoprispevki.) Posledice so:

  1. neustavnost takega načina varovanja otrok ( starši nimamo izbire in pravice do vzgoje otrok)
  2. neučinkovitost ( večina otrok ne obiskuje vrtca, vrtci so prezasedeni)
  3. osiromašenje mladih družin
  4. birokratizacija s podeljevanjem subvencij in vedno več zakonodajnih lukenj v vedno večji birokraciji
  5. negativna selekcija varušk v vrtcih
  6. negativna selekcija staršev ( priviligirani starši s strani birokratov)
  7. negativna krivulja rojstev ( ok – zadnja 4 leta je +2000 rojstev na 16.000 rojstev letno – ki so bila rezultat socialističnih vlad komunistične reinkarnacije)
Avtor ponudi enostavno rešitev:

naj država subvencionira tudi s 50% starše, ki si najdejo drugačno varstvo.

A očitno socialistična Država ( samo v socialističnih državah ima Država na vseh področjih glavno in edino besedo!) ne zaupa naših lastnih otrok nam staršem, temveč jih hoče dati v socialistične prevzgajalnice, pralnice možganov. Da se bo nekoč čim manj ljudi spraševalo v kakšni državi živimo in kaj je vzrok temu. Tudi današnja socialistična država se boji državnih sovražnikov, zato otrokom že pri 3 letih perejo možgane.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Slovenija, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, liberalne reforme ( PRO FREE Market), podjetništvo oz. mikroekonomija, stranka LIBERALCI | Brez komentarjev »

Teater Slovenija 2008

Objavil pavel dne 4.04.2008

Kako ti vedno uspe spregledati, da sta v SLO zgodbi o klubih in zlasti totemu famoznemu klubu 400, pomembni še najmanj trije igralci. Ključni igralci, ki jim nemočni igralec št 1 in tebi tako ogabni igralec št. 2 ne sežeta niti do kolen.

Prvi je mamica soc. državica (Igralec št. 3) ob zdušni asistenci “vitezof mize socijalnih la grande” (igralec št. 4) in komunajzarjef med zakonodajalci in na oblasti (Igraelc št. 5), ki je na prihodke iz dela, ter v zvezi z delom, delodajalcu (igralec št. 2) in delojemalcu (igralec št. 1) vsilila naslednje:

  1. Davek na izplačane plače [Ki ga ni nikjer drugje v svetu. Unikum od unikuma mater mu unikalno butalistansko]. To je menda dobro zato, da se delodajalcu priskuti zaposlovati in deliti velike plače.
  2. Edini pogresivni davek v sistemu davkov. Zakaj, izmed vseh jebenih davkov v državi, ravno onim, ki živijo [pri nas številni bolj vegetirajo!] od dela svojih rok in veščin, ter kako drugače aktivnosti ali kapacitete lastnih možganov vred z izobrazbo vsilijo edini progresivni davek z najvišjo stopnjo na svetu, ko gre za obdavčevanje dela in kakopak najnižjim pragom na svetu?
Zakaj že je to nujno? Pravijo, da zato, ker je kanonfuter slovenski domnevno povsem neobčutljiv na superpremožne fevdalce, ki lahko zaradi našga kanonfutra mirno imajo celo Slovenijo, je pa bojda zelo senzibilen, če se drugi pripadnik kanonfutra fpričo Boga in Vesolja “razsloji” od njemu sosednjoležečega klub400 pripadnika kanofutra.

Temu nekateri, v sveti preproščini rečejo zelena fovšija, ki da je med kanonfutrom zelo nevarna in jo je treba nemudoma zatreti. Kakorkoli, mamica državica kasirati prične že na ravni prihodkov kluba 230 (temu se reče đamahirijski davčni prag),

klubu 600 pa že vsili najvišje davke na planetu Zemlja. Zakaj? Zato, ker človek še ni uspel doseči drugih naseljenih planetov na katerih so komunisti na oblasti.

3. Prispevke, ki so navzgor neomejni in jih take neomejene in nebrzdane morata plačevati igralec št. 1 in igralec št.2

4. Pokojnine navzgor…ja, uganili ste… omejene. Zakaj je to dobro, če so pripevki pa neomejni? Zato, da se ve kdo je f toti deželi gazda. Majke mi sudija, tako mi je povedal dorki f sajberbueti Pr’ Gustlni.

5. Zdravstvene storitve navzgor limitirane v količini in kakovosti. Zakaj jebemmo, če pa so prispevki pa navzgor neomejeni? Zato bre, da se vidi kdo je tu gazda Jezda. Če ne verjamete, da je to razlog fprašte dorkija, on je meni tak povedal.

A, ja še to, če se ne lažemo si moramo priznati, da v Slovenistanu za navzgor neomejene prispevke dobimo, roko na srece, prst frit, ker so čakalne vrste za vse storitve takšne, da jo ni bolezni, ki bi lahko čakala na to, da prideš na vrsto. Vmes se telo bodisi samo poštima, bodisi guzneš od recimo kake prijazne terminalne oblike raka.

Rak je v bistvu z našim zdravstvom najbolj kompatibilna bolezen. Vse se samo poštima ne da bi uspel videti zdravnika. Torej? Za koji kurac to potem sploh plačujemo?

  1. Za konec sem kakopak prišparal desert. Recimo dejstvo, da je na vmestitev pripadnikov nacije v klube 200 do 3000 neto, z zeeeeeeloooo redkimi izjemami  neto tja do 15000 ….

….(v glavnem f totih klubih obitavlejo kandidati-pripravniki za tajkune, ko so še v finalnih fazah levljenja iz rdeče gnojne gosenice [rdeči direktor] v prelepega papilona s krvavo-rdečimi krili – tajkuna), …

…torej, na to je veliko več vplivala preslikava socijalističnih umetno nizkih, administrativno, na temelju dolžine oz. očitno kratkosti in mehkobe kurca Edvarda Kardelja določenih mezd, v nove socijalistične mezde določene velikko bolj znanstveno, tokrat na temelju dolžine kurca Milana Kučana. Ki, roko na srce, očitno ima malce daljšega kot rajnki Edi.

Kakorhitro so določili ta sveti etalon, so določili duhovne, ki naj bodo gardijani tote svete relikvije, tak kot oni etiopski gardijani relikvije, ki te lahko ugonobi, če jo vidiš.

Temu đamahirijskemu bratstvu se reče Memor Amicabiliter Traba Miles Militis, oz. po domaćće Vitezi Velike Socijalne Mize. Njihova naloga je skrbeti, da se toti etalon ohranja nespremenjen vsaj tam v kontroliranih temperaturnih pogojih, ko se vitezi za mizo v pavzah srditih pogajanj, med rdečimi, rdečimi in rdečimi, igrajo kamnite obraze. A ve se dobro mona, kdo je f totih igrah pod mizo in kdo  f toti deželi redno puši.

Poleg totega hibridnega igralca (Vitezof socijalne) je še en igralec, ki trajno in usodno vpliva, a ga ti ne vidiš kot škodljivca-povzročitelja. To je sama komunajzarska oblast in z njo povezani paradajz veseljaki, ki imajo “veselje do socijalnega kapitala”, recimo tovariš Zorro, pardon, Don Zzocci.

Paradajz komunajzarska politika oz. oblast, ki se nikdar ne bo odpovedala svoji božanski roli regulatorja in manipulatorja mezd na tisoč načinov. Kakšen trg neki,mona?! Ja, delajmo se, da trg delovne sile deluje, vendar tovariši podmizno poskrbimo, da so glavni, ključni parametri določeni dogovornoekonomsko. In nič skrbeti, drugi netajkunski in ne-državni kapitalisti slovenski nam bodo sledili, ker je to naravni refleks kapitalista. Ako tovariši iz Iskratela svoj kanonfuter plačujejo bedno izkoriščajoč sveti etalon, ki jim ga je podarila rdeča oblast in vitezi velike socijalne, potem mora tako ravnati tudi AfterŠejv Limited d.o.o., ker dugače ne bo konkurenčen Iskratelu. Simpl ko pasulj. Zdaj pa samo še poskrbimo, da bo iskratel mimo tag podmizno dobil posle iz Skupnosklede in bodo “Naši” f totem Iskratelu večno v GZS in večno spoštovali svete postulate naših Velikih Mojstrov Velike Socijalne.

Torej, kdo je zaj tu ključni dispečer kanonfutra f tote klube?

Pa še nekaj je tovariš Dork, kar tebi, tako kot številnim soc. zbojencem slovenistanskim noče in noče postati jasno, ker so ti paradajzarji, očitno zelo uspešno naredili lobotomijo, a te pustili v prepričanju, da lobotomije ni bilo.

Ko podjetje ne zmore funkcionirati tako, da na ta ali oni način oplaja kapital lastnika, sledijo neizogibno (s povdarkom na neizogibno tovariš Dork!) ukrepi konsolidacije, če pa to ne zaleže sledijo drugi ukrepi. Finalni ukrep je, da lastnik ali država poseže vmes z zaščitinimi ukrepi in podjetje bankrotira po črki zakona. No, razen v Muri, kjer alkimisti, opletajoč s kurcem drugih po koprivah, prelivajo iz votlega v prazno.

Ena podjetja propadajo druga nastajajo. Tako, kot v gozdu, gnjila, suha, odmrla drevesa nadomestijo nova, ki se jim je tam naredil prostor.

Podjetje ni nekaj kar naj bi bilo tam zato, da klubi 200 do 15000 imajo službe. NI in dajte to že enkrat dojeti. Beri mi z ustnic – P o d j e t j a  n i s o   đ o b  m a š i n s! Niso in basta! Niso tam da bi vegetirala z zategnjenimi pasovi v imenu altruizma. Kakšen altruizem bogtenimarad?! Ko podjetje zateguje pas, se temu reče cost-cutting namenjen izboljšanju rezultata pod črto. Tam doli pod črto pa obitavle dobiček.

Kakšni kurac socijalistični zlagani podmizno-ekonomski alkimistični pasovi?

To ni vprašanje debelosti in količine hrane v vampu. Podjetje se zdravi kot drevo. Suhe in jalove veje se reže toliko časa, da preostali del daja plodove. Če pa se to izkaže za nemogoče, se drevo da izruvati vun in se na njegov mesto posadi novega.

Dajte to že dojeti in sprejeti za del naravnih procesov v gospodarstvu. Tovarniška hala ni mesto za humanitarno in altruistično dejavnost. Za to so popoldanske dejavnosti lastnikove žene. Kao…”…ej Franček, dajmo toti stroj nehati mazati z oljem, da prišparamo, da nam Tonča ne bi blo treba odpustiti, …saj veš, ker delamo za kurac drage izdelke, ki jih težko prodamo…”

Podjetja morajo pridelovati dobiček, drugače bo lastnik rajši tisti kapital potegnil ven in ga dal recimo v banko, pa se mu nič ne bo treba jabti s Semoličem, če nima boljših idej.

Kakšno zategovanje pasu? V imenu česa? A morda v imenu požrešne države, ki se hvali da je socijalna, a ko Franček iz kluba 400 potoži, da nima več za burek, država pošlje Frančka spet fehtati pri delodajalcu, ki bojda, domnevno, kao grmadi superprofite, ker tota socijalna država se ne more odpovedati davkom iz dela in od dela, ker je socijalna, jebiga. Takšno ravnanje lastnikov podjetij in takšni refleksi podjetij niso vprašanje altruizmov in solidrnosti, pač pa vprašanje racionalnosti na kateri temelji preživetje človeštva. Če je gangrena zajela nogo pod kolenom se jo odreže do kolena. Zato, da pacijent ne umre in ne zato, ker bi kirurg bil zloben in pacijentu ne privoščil celo nogo, prasec kapitalistični neo-liberalni, ljubitelj keša pokvarjeni. In gangrene se dogajajo, jebatga šit hepenz f totem zajebanem inz bakterijami prestreljenemu svetu.

Komiji (Pardon ti nisi komi, ti si samo zmeden. he.he). ne boste nikoli dojeli, da vaše eksperimentiranje  stane pacijente življenj. Številni so vam že umrli med eksperimentom v komunajzer-eksperimentu inkarnaciji prvi, ma f toti inkarnaciji spet predlagate, da se nogo ne reže. In kaj mislite se bo zgodilo? A ravno vam bost gangrena in sepsa ustregli?

Pizda, dajte na svojih nogah eksperimentirati ne na naših. Kot je Mićo večkrat rekel – “Pojdite in podarite vse svoje premoženje!”. S sabo vzemite tudi velikega altruista Semoliča, Kebra in Bajuka tudi. Naj podarijo ves kapital svoj in kapital državnih podjetij v skade za altruistično pomoč. Don Zzocci in Don Atos Portos Aramis iz SCT pa naj tote peneze pokradene iz proračuna prav tako podarita, saj pripadata politični opciji, ki pljuva po fantomskih gremlinih neoliberalistilnih, pripadata opciji, klijenteli oz. kamarilji, ki zagovarja total egalotarizem med vsemi človeki.

Za male človeke, proti kapitalu, s Titom f srčki, pasom pa zategnjenim tako, da komaj diham, za domovino naprej,

Lp shaman na forumu Finance

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Shamanove umetniško mojstrske črtice, Slovenija, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem | Brez komentarjev »