PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Arhiv za April 2008

Trgovci v Sloveniji, primer Spar

Objavil pavel dne 30.04.2008

Ker podpiram način svobodnega govora, sploh če je tako jasno in analitično argumetiran, kot je s strani blogerja “Tastar1″, sem se odločil o tem napisati nekaj svojih misli.Zdi se mi prav, da ima kupec možnost povedati in javno izraziti nestrinjanje z ravnanjem trgovca.

Prvič, trgovci v Sloveniji imajo po mnenju Tastarega povprečne marže od 26% ( Tuš), 35% Špar in 37% Mercator. To pomeni, da je pri artikllih v akciji -10% marža, pri nekaterih artiklih pa so marže krepko preko 100% ali celo 200%. Povprečje je torej dobrih 30%. Kar je preveč. To pomeni, da svobodna trgovina v Sloveniji ŠE NE DELUJE in zato moramo kupci plačevati VELIKO PREVEČ. Na račun izsiljevanje Mercatorja ( ali je to še svobodna trgovina) je izpadel eden izmed novih trgovcev.

Drugič: ali je stvar res samo v žaljivki “p…a”? Vsekakor je to žaljivka, če neko osebo reduciramo na predmet ali na nekaj – kar oseba dojame, da je manj vredno od nje.

Tretjič: ne verjamem, da se je oglasila PR Spara. Prvi odziv PR ( ki naj bi ga menda sprožil bloger Iztok Gartner – menda je bilo ime sparove PRovke linkano na njegov blog kar je absolutno neprofesionalna samoreklama – kakršne recimo v svobodnem tržnem svet, kapitalizmu ne tolerirajo – ker je preveč pod nivojem)  je bil za moje pojme absolutno neprimeren, kajti njegov namen je bil zgolj sprožiti sovražne in skrajno nestrpne odzive slovenskih nacistkov oz. vseh vrst socialistov. Profesionalni PR bi to javil ( tako kot v mojem primeru – ko so mi izklopili za en teden blog) preko emaila in jasno in spoštljivo navedli kaj je problem in kaj zahtevajo.

Četrtič: večina odzivov v komentarjih niso običajni odzivi pametnih potrošnikov, temveč zadrtih Slovencev – recimo celo nacional -socialistov – ki se bojijo tujih podjetij in jih zato onemogočajo tako v službi ( recimo sodnica, inšpektor, birokrat na občini) kot v privat življenju. Če bo ( in upam, da tastarega kar dobro poznam po branju njegovih prispevkov) Tastar nadalaljeval s tako temeljito ofenzivo tudi pri Mercatorju, potem sem prepričan, da bo 90% komentatorjev ta prispevek ignoriralo ali pa stopilo v bran Mercatorju. Tu se bo pokazalo ali sem imel prav v svojih napovedih, da je večina komentatorjev socialistov ( bojijo se kapitalizma, tržne tekme, tekmovanja) in nacionalistov ( bojijo se tujcev, tujega kapitala, tujih tekmovalcev v Sloveniji). Torej v Sloveniji je vsaj na blog sferi – večina nacistov, slovenskih ali jugoslovanskih nacistkov.

Petič: ne razumem politike Spara – če res drži – da ne vračajo denarja za oddane steklenice – čeprav je to bolj stvar dogovora države s trgovci. Recimo napredna Hrvaška s kavcijami na plastiko rešuje ekologijo svojega morja in obale, hkrati pa še socialne primere ( ljudje morajo za preživetje vsaj pobirati plastične steklenice – namesto da doma pred TV žrejo subvencije.

Šestič: Sicer pa vSloveniji ni težko sprovociarati socialističnih talibanov. Zadnje čase je ta rdeča sekta postala vedno bolj rjava, vedno več je Angsta pred TUJIM KAPITALOM, pred TUJCI, vedno bolj se uporablja med socialisti ( ki so nekoč hoteli narod ukiniti oz. so ga že RAZprodali najprej MOSKVI in nato BEOGRADU) beseda NACIONALNI INTERES, predvsem kot marketniška beseda za prihajajoče volitve in za zaplenjenje družbenega premoženja. Ti socialistični talibani so najboljši zgolj v delanju (jogurtnih) revolucij, skratka nasilje, sovraštvo in kričanje vseh vrst.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Slovenija, Socialistična Federativna Republika EU, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, liberalne reforme ( PRO FREE Market) | Brez komentarjev »

Public enemy: Zlati časi za delavce

Objavil pavel dne 29.04.2008

“Brez nadaljnjih reform trga dela lahko današnja visoka zaposlenost in nizka brezposelnost postaneta le še nostalgičen spomin na zlate delavske čase.”

Največjo reformo na trgu dela – in največjo liberalno reformo v času Janševe vlade – je uvdel izgnani minister Janez Drobnič, ugotavlja avtor  ekonomist Stanislav Kovač v Financah.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v MGMT - gospodarjenje - upravljanje, Stanislav Kovač, liberalne reforme ( PRO FREE Market), politika | Brez komentarjev »

Tibet in kitajski nacional -socializem

Objavil pavel dne 29.04.2008

Srhljivo je bilo gledati francoski dokumentarec o Tibetu. Kako se je komunistična Kitajska lotila Tibeta. Najprej vojaško z desetkratno premočjo. Potem z zapori, šikaniranji, s čistkami, s taborišči in nazadnje s politiko priseljevanja. Kdor je to gledal in pozna tudi zgodovino Nemčije, Rusije in Evrope v 20. stl. lahko enostavno vleče paralele s socialistično politiko Stalina in Hitlerja. Ljudi se muči, ubija in zlorablja množično, industrijsko, psihopatsko. Kot bi gledal klanje mravelj s strani psihopata.

S topovi so šli na samostane. 6 miljonov Tibetancov so zreducirali s fizičnim genocidom, nato pa še s kulturnim genocidom. Na dva Tibetanca je bil leta 1980  v Tibetu en kitajski vojak. Danes vojaki niso več potrebni, ker so Tibetanci doma že majhna manjšina, saj so Kitajci naselili na Tibetu s priseljevalno politiko ( Hitler in Tito v Sloveniji) nekaj 10 miljonov Kitajcev. Sploh pa je bilo zanimivo videti propagandne filme, zmontirane – kako so budistične menihe prisili, da so nosili iz samostanov orožje.

Še en dokaz, da komunizem, nacional -socializem in vsi socializmi niso nič drugega kot množičen zločin. Edina lepa plat socializmom so opitost z lepimi idejami, zadrogiranost z religioznimi elementi. Vse drugo je mesarska klavnica, kjer uspevajo najbolj pokvarjeni ljudje, kjer poteka najbolj kruta NEGATIVNA selekcija.

Ne razumem Slovencev, da se že 60 let pustijo ujeti na interni spopad dveh socializmov ( nemški nacional socializem in italijanski nacional socializem proti ruskemu nacional -socializmu, ki ga je nekaj let izvajal v Yu tovariš Tito). Potem pa se je leta 48 ustrašil za življenje in oblast in je prekinil z vazalstvom Moskvi in začel z “jugoslovanskim” nacional -socializmom. Skratka proces fevdalizacije se vedno bolj drobi na vrtičke, ki jih vedno bolj kruto “obdelujejo” največji lokalni psihopati.

Če razumem mlade, ki iz naivnosti, zaljubljenosti, romantičnosti itd. opevajo levičarske ideale – potem ne morem razumeti starejših ljudi ( recimo nad 30 let), ki so videli ta gospodarski in družbeni neuspeh vseh barv socializma v vsaj 100ih državah – da so še naprej pristaši levičarstva:

  1. ali so tako neumno bebasti
  2. ali pa tako zločinsko pokvarjeni

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Kitajska, Rusija, Slovenija, Socialistična Federativna Republika EU, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, Zgodovina, mediji, novinarji, politika | Brez komentarjev »

4 največji demografski problemi EUja

Objavil pavel dne 29.04.2008

Danes sem spet gledal poročila na TV Slo. Kot že nekaj desetletij se ves čas poročil pojavljajo stokanja in moledovanja, jamranja in “negativizem”. Za vse bi rabili več denarja. Vreča brez dna. Sedaj bi rabili še denar, subvencije za starostnike. Oskrba za starostnike je preveč regulirana, birokratsko kontrolirana. Ves čas se akterji vrtijo v krogu kaj bi se moralo z dekretom spremeniti. Ves čas nek pat položaj. Ves čas rigidnost, neodzivnost na impulze današnjega časa. Zaostalost, konzervativnost, zbirokratiziranost, anarhija. Hecno, da dojameš kako gresta anarhija in birokracija tako složno z roko v roki prav v socializmu.

Potem je neki dr. Jože Ramovš iz Inštituta Trstenjaka povedal 4 ključne demografske probleme EUja:

  1.  premalo rojstev ( 1,2 namesto 2,1 – oz. v EU je 30% premalo rojstev)
  2. mladostniki težko pridejo na trg dela
  3. mlajši starostniki pri 50ih se prehitro upokojijo in s tem ZELO obremenijo pokojninsko blagajno
  4. starejši starostniki nimajo potrebne oskrbe: premalo domov, premalo dohodkov
Ne vem, meni se je zdel tale Ramovš še eden izmed sanjačev, ki je stokal, da bo EU te probleme že rešila in postala nov zgled in zvezda sveta. Kako? Z nekim novim generacijskim dogovorom.

Mladi imajo slabe šole, ker srednji sloj živi na njihov račun birokratsko življenje. Potem jih taisti srednji sloj ne spusti h koritu – da bi imeli službe. Vmes se mladi pustijo podkupovati s poceni štosi kot so podaljševanje študija in boni za prehrano.

Nazadnje ko mladi dobijo službo – so že v srednjih letih. Takrat se bodo naši 50 letniki že upokojili – na račun teh mladih – ki pa bodo delali zanje do 70-tega leta starosti.

Toliko o sedanji medgenearcijski pogodbi – ki je jaz že nisem podpisal – očitno pa si je nekdo uzorpiral pravico, da jo je podpisal tudi v mojem imenu.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Slovenija, Socialistična Federativna Republika EU, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem | Brez komentarjev »

Racionalni volilec in njegovi kriteriji

Objavil pavel dne 29.04.2008

Razlika med racionalnim volilcem in ostalimi volilci je v tem, da ima racionalni volilec življenjske kriterije, medtem, ko imajo ostali volilci ideološke, sanjske, religijske kriterije.

Recimo: kdo od vas si želi,

  1. da bi imel višjo plačo
  2. da bi imel na izbiro več perspektivnih služb ( več novih podjetij pa se lahko pojavi le ob večih tujih investicijah. Le te pa pridejo ob ugodnejši davčni zakonodaji in ob 90% zmanjšanju birokracije)
  3. manjše davke ( na plačo)
  4. manj birokracije ( v teži papirja in v ceni koliko tak papir stane
  5. pokojnino ( vsaj 300 € – ki je zelo vprašljiva – glede na to – da denarni sklad sploh ne obstaja, ker je že desetletja prazen!) čez 10 ali 20 let
  6. funkcionalno zdravstvo
  7. funkcionalno šolstvo za svoje otroke
Koga od vas pa še brigajo kulturno bojniške tematike o partizanih in domobrancih? Pa nacionalni interesi okrog Pivovarne Laško in podobnih socialističnih -državnih podjetij? Pa levi in desni in osredinjeni? So to res ključni kriteriji?

Katera politična stranka vam ponuja konkretne cilje in konkretno pot do njih?

Mar ne obljublja večino strank v Sloveniji

  1. “večjo socialno pravičnost “
  2. “večjo socialno enakost”
  3. ” manj socialnih razlik”
  4. “uravnoteženost”
  5. “več skrbi za malega človeka”?
  6. “solidarnost”
  7. “nacionalni interes”
  8. “zgodbo o uspehu” in “napredek”
Polno enih lepih zvenečih besed o bodočnosti ( hkrati pa še vedno polno naivnih bebcev – ki se iz zgodovine nategovanj še niso prav ničesar naučili) – toda že od daleč se vidi, da so te besede zgolj politične laži in idealizmi – ki nimajo nobene tehnične ( ekonomske) perspektivne poti – ne v ospredju in ne v ozadju. Skratka natepavanje prazne slame. Očitno je butastih volilcev še veliko – ali pa zgolj prelakomnih birokratov – ki nasedajo tej prazni slami Pahorja, Golobiča in Školjča- da o ostalih 7 palčkih sploh ne govorimo. Na koncu nič od zgornjega. Edini interes je skrit, a vsakič znova spet uresničen. Birokratske in politične elite fantastično dobro živijo na račun večine prebivalcev.

Saj nimam nič proti zgornjim besedam. Toda ko vidim, kako želijo do tega priti:

  1. z zapiranjem in ščitenjem trga na vrtičke (fevdalizem)
  2. z večanjem birokracije (fevdalizem)
  3. z večjim obdavčenjem izobraženih, kreativnih in podjetnih ljudi, ki resnično ustvarjajo novo vrednost ( pravi srednji razred) , SUŽENJE-LASTNIŠTVO
  4. z dogovorno ekonomijo med baroni (fevdalizem)

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Slovenija, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem | Brez komentarjev »

Kredit – posojilo

Objavil pavel dne 29.04.2008

Danes sva z ženo podpisala pogodbo o kreditu za parcelo. Kredit sva vzela v banki, ki nama na LIBOR nabije še 1,4% marže. Hkrati pa CHF vzame iz srednjega tečaja Banke Slovenije. Kredit bova v naslednjih letih preplačala za 50.000€. Pred dnevi je skupna obrestna mera znašala 4,4%.

Ker je tveganje na CHF veliko ( predvsem tečajno, hkrati pa tudi variabilni LIBOR), bom moral sproti spremljati gibanje LIBORJA in CHF dnevno ( s pomočjo grafov).

Potreboval bom še linke za spremljanje

1. LIBORJA

2. tečaja CHF glede na €

Če ima kdo kaj takega pri roki, ga lepo prosim, če mi v komentarju te linke ( z grafi)  skopira.  Sproti si jih bom kopiral v ta članek

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Družina, denar oz. kapital | Brez komentarjev »

Cene avtomobilov v EU realno padale

Objavil pavel dne 29.04.2008

V Sloveniji je bil padec cen avtomobilov med najvišjimi in je znašal kar 5,5%. Večji je bil padec cen samo še na Danskem, medtem ko Češka spada med najdražje članice v kategoriji prodaje avtomobilov.

Trgovci z veseljem opažajo, da večino kupcev pride v trgovino in želi avto vplačati kar po ceni iz cenika. Se ne znajo pogajati. Če bi bili kdaj v Turčiji ti ljudje, bi videli, da sem tam gliha čisto za vsak kilogram kruha ali liter mleka – da ne rečem za take produkte – ki so že cenovno na ravni cen stanovanj.

več v članku 

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Socialistična Federativna Republika EU, avto, gospodarstvo oz. ekonomija | Brez komentarjev »

Ali živite bolje kot pred štirimi leti?

Objavil pavel dne 29.04.2008

       

rezultati ankete na Financah na vzorcu 830 glasovalcev.

Skoraj polovica (48,3%) Slovencev živi malenkost bolje.

Ali 38% (glasovali so NE)  pomeni odstotek ljudi, ki je od LDS vlad prejemalo velika darila – Janša pa je ta darila ukinil?

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Slovenija, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem | 11 komentarjev »

Kako so “partizani” pobijali svoje kolege

Objavil pavel dne 29.04.2008

Upam, da so se poklonili tudi spomini naslednjih:

1.) Jože Lemut ? Saša: poveljnik 1. prvega primorskega bataljona Simona Gregorčiča, likvidiran 18.avgusta 1942 pri Kromberku.

2.) Tone Tomšič: organizacijski tajnik KPS; do njegove aretacije je prišlo po izdaji partijske kurirke; ustreljen je bil 21. maja 1942.

3.) Ljubo Šercer: komandant Krimskega bataljona; Italijanom ga je izdal VOS-ovec; ustreljen je bil 22. decembra 1941.

4.) Maks Rejec ? Mladen: tigrovec; med prvimi organizatorji partizanskega gibanja v Baški dolini in na Šentviški planoti; konec julija 1943 ga je VOS ubila v Prodih pri Knežkih Ravnah.

5.) Anton Majnik: tigrovec; udeleženec prvega spopada z okupatorjem na Mali gori, 16. maja 1941; eden prvih partizanov; bil je v Ribniški četi in so ga pod vodstvom Filipa Tekavca ves čas odrivali; ustreljen je bil 21. novembra 1943 sredi Ribnice.

6.) Janko Premrl ? Vojko: tigrovec; eden prvih partizanskih komandantov; ustreljen je bil 16. februarja 1943 v Idrijski Beli, umrl 24. februarja 1943; da zakrijejo svoj zločin, so ga tik pred smrtjo imenovali za komandanta 5. primorske brigade.

7.) Jože Srebrnič: že pred vojno je sodeloval z organizacijo TIGR; ko je bil na poti na konferenco na Laznah, kjer bi predstavil zgodovino in avtohtonost Slovencev, so ga VDV-jevci likvidirali, ko je s čolnom prispel čez Sočo.

8.) Jože Peršolja ? Filip: pionir narodno-osvobodilnega gibanja v Goriških Brdih in Beneški Sloveniji; sekretar zahodno primorskega okrožja; likvidirali so ga VDV-jevci, ravno tako kot Srebrniča; poleg njiju so likvidirali še Jožeta Krajca ? Žaklja, španskega borca, inštruktorja pokrajinskega komiteja KPS, in Krivec Venčeslava.

9.) Franc Rozman ? Stane: španski borec, komandant generalštaba NOV in POS; likvidiral ga je osebno Arso Jovanović novembra 1944 v Črnomlju.

10.) Ferdo Kravanja – Peter Skalar: tigrovec; udeleženec prvega spopada z okupatorjem na Mali gori, 16. maja 1941; eden prvih organizatorjev partizanstva na Pprimorskem; sekretar Zahodno primorskega okrožja; likvidiran s strani VDV-jevcev 10. oktobra 1944 v Paljevem.

To so bili pravi partizani, na pa Arsa Jovanovič in njegova kamarila, ki je uničila slovensko partizanstvo.

forumaš na spletni strani Anajud.eu

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Slovenija, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, Zgodovina | Brez komentarjev »

Ne

Objavil pavel dne 28.04.2008

Je za mnoge najtežja beseda.

Dolga leta lahko traja, da se naučiva reči »ne«. »Ne« je nikalnica, je meja, je prekinitev, je zavrnitev. »Ne« je svoboda, je določitev meja. Besedica »ne« naju varuje pred slepo vdanostjo v to, da je vse določeno in da se usodi ni moč izogniti (determinizem in fatalizem). Z njo izjecljamo svojo neodvisnost in samostojnost in ščitimo svoj omejeni jaz.

Je ena prvih besed, ki se jih v življenju naučimo. Je pa tudi ena zadnjih besed, ki nam jih uspe z mirom integrirati v svoj bivanjski slovar. Otroci znajo reči »ne« že preden se naučijo govoriti. Preden izgovorijo »ati« ali »mama«, znajo že reči »ne«.

»Ne« ni težka beseda. Psihologija, še posebej ameriška, ve veliko povedati o umetnosti izrekanja besedice »ne«. Naslovi so izredno zveneči: »Nauči se reči ‘ne’ brez občutka krivde«, »Da, lahko rečem ‘ne’« ipd. Kažejo pa na težave, s katero naša družba in posamezniki v njej to besedo uporabljamo.

Te težave se občutno povečajo, če imava nizko samospoštovanje. Če sebe nimava rada, naju je strah, da naju bo za naju pomemben človek zaradi najinega »ne« zaničeval ali zapustil, zavrgel, sovražil, ne sprejel. Takšen strah in grožnja nama lahko onemogočita izreči »ne« tudi takrat, ko bi ga zaradi svojih pravic in osebnega dostojanstva morala na ves glas in takoj izreči. Za takšne primere se morava učiti, kako izreči »ne« iz notranjega miru in trdnosti, brez nasilja do drugih. Rast v samospoštovanju pospešuje in dviga tudi najino sposobnost, da izrečeva »ne«. Čeprav spoštovanje drugih ljudi potrebujeva, dobro veva, da lahko preživiva le z lastnim spoštovanjem do sebe.

To v današnji družbi še posebej močno čutijo žene in otroci, pa tudi vsi podrejeni kjerkoli in v kakršnikoli vlogi. Ko najin »ne« izvira iz notranje resnice, nama omogoča odgovorno svobodo in ustvarjalnost za svoje življenje in življenje drugih. Vsak »da« nosi v sebi svobodno možnost »neja«. Ta beseda ni absolutna. Lahko traja le toliko časa, dokler to zahtevajo okoliščine. Okolica, družina, šola in kultura naju vzgajajo za to, da bi vedno rekla »da«. Nagrajujejo in kaznujejo naju. Počasi se naučiva, da se za svoj »ne« počutiva kriva.

Ko na pričakovanja drugih odgovoriva z »ne«, imava občutek krivde. Ni pomembno, če naju drugi s svojim nestrinjanjem, protestom ali sovraštvom kaznujejo. Še vedno je najhuje, da za »ne« z občutkom krivde kaznujeva sama sebe.

Agresivnost obrneva sama nase. To, da se naučiva reči »ne« brez občutka krivde, zahteva od naju kar nekaj časa in osebnega dozorevanja. A to pot morava prehoditi. Zaradi zvestobe lastnim mejam, pristnim željam in pomembnim potrebam. Morava se naučiti reči »ne«, če hočeva ohraniti svojo človeškost in dostojanstvo.

»Ne« odpre vrata osamljenosti, ki se nama včasih zdi prav grozljiva. Še posebej takrat, kadar v tej samoti nimava mirne vesti, ali kadar dvomiva, ali sva psihološko zdrava. »Ne« je orodje, s katerim oblikujeva svojo svobodo. Lahko pa je tudi ključ, ki naju zaklene sama vase.

Če je po eni strani res, da težko rečeva »ne«, je po drugi tudi res, da nekateri ljudje kompulzivno izrekajo »ne« na vsako vprašanje ali prošnjo, ki pride do njih iz okolja. Obrambni, skopuški, požrešni, sebični in na svojo svobodo ljubosumni »ne« pa postane velik zid ali obzidje, ki naju odreže od drugih. Zaradi tega se postopoma osamiva in zapreva v jetnišnico meja lastnega jaza. To najin jaz napihne, da vpada v prostor drugih in jim krade to, kar bi morali upravičeno imeti zase.

Da lahko izrečeva »ne«, se morava včasih zateči k nasilju. To je posledica pritiska, ki ga okolje in moč drugih izvaja nad nama. Nasilna postaneva, ker sproti nisva prisluhnila vsem »nejem«, ki sva jih v sebi plašno postavljala, da bi zadrževala invazijo drugega. Ker nama ni prisluhnil in spoštoval najinih meja, morava sedaj vpiti. Verjetno je sedaj bolj ton tisti, ki prizadene, in ne toliko vsebina tega, kar najin »ne« zahteva. Naučiti se morava, da svoj »ne« izrekava asertivno, brez nasilja, trdno in prijazno. »Ne«, ki ga izrečeva na konkretno zahtevo, naj bi vseboval »da« človeku, ki mu odgovarjava.

Z besedico »ne« priznava, da sva omejena. Izražava svojo osebno resnico. »Neja« ni lahko izreči z ljubeznijo in spoštovanjem do svoje osebne resnice in resnice drugega. Težko se je mirno soočiti s tveganjem, da zaradi »neja« ne bova razumljena, ljubljena, sprejeta, zaželena in občudovana. Od drugega ne smeva pričakovati ali zahtevati, da se bo z najinim »ne« strinjal in ga sprejel. Sprejeti ga morava sama. Naj drugi ve, da sem jaz, ki izrekam »ne«, moški, ženska, svoboden, zgodovinski, omejen, morda celo v zmoti, toda sposoben imeti rad, gibljiv, da svoje stališče spremenim, in dovolj moder, da znam o svojem odgovoru tudi podvomiti, če se to izkaže za upravičeno. Osebna rast od nas zahteva, da rečemo »ne« vsemu, s čimer hočemo biti kdo drug, vsem nekrofilskim težnjam, vsem krivicam in žrtvovanjem ljudi …

Pravilna notranja drža pri učenju »neja« ni ta, da v vsakem primeru zavrnem. Pravilna notranja drža vključuje notranjo odprtost, predhodno poslušanje, razločevanje in pravilno presojo, na podlagi katere se odločimo. Če popustim izsiljevanjem in rečem »da« namesto »ne«, sem se pustil nalagati. Pri izbiri besedice »ne« naj me vedno vodi zdrava ljubezen (spoštovanje) do samega sebe in bližnjih, ki mi pomaga, da resnično upoštevamo oboje, ali pa drugemu pomaga, da najde lastno pot zdrave svobode. Morda nas ne bodo razumeli. Svoj »ne« morava povedati tako, da naju bodo poslušali in slišali najine resnične razloge, ki ga narekujejo, če upoštevava, da ga izraziva vljudno in do vseh spoštljivo.

Vaje za »ne«:

  1. Zavedaj se svoje telesne drže. Sprosti se, da boš lažje premišljeval svoj odnos do »neja«. Poskušaj se zavedati, kako upravljaš z besedico »ne«: ti je težko, lahko, jo pogosto uporabljaš ali skoraj ne? Spomni se najpomembnejših trenutkov, v katerih si se odločil za »ne«. Kako si se počutil sam pred seboj in pred drugimi? Bodi pozoren na okus, ki ti ga »ne« običajno pusti v ustih in občutkih.
  2. Najprej se telesno umiri. Poskušaj se spomniti, kaj doživljaš, ko drugi odvrnejo z »ne« in je proti tvojim interesom, pričakovanjem, željam, potrebam in navadam? Ali njihov »ne« spoštuješ? Ga sprejmeš? Ali ga izbrišeš in kaznuješ? Kakšen je tvoj odnos do »neja«, ki ti ga izreče druga oseba?
  3. Predstavljaj si, da si se vadil v izrekanju »neja« na osvobajajoč, asertiven, zdrav in pristen način. Kateri stvarnosti, izkušnji, osebi ali dogodku bi želel sedaj ta hip izreči »ne«, da bi s tem poboljšal kakovost svojega življenja? Ko odkriješ osebo ali dogodek, ki bi mu moral reči »ne«, se ustavi in ga z vsem bitjem v molitvi pred Bogom počasi izrekaj.
p. Viljem Lovše

  • Share/Bookmark

Objavljeno v p. dr.Vilijem Lovše_SJ | Brez komentarjev »