PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Žegen velikonočne hrane

Objavil pavel, dne 25.03.2008

Mi smo kot družina šli v drugo k temu obredu, ker smo mislili, da je to dobro narediti po tradiciji. Smešno je, kako se človek, ki je zunaj tradicije, potem zaradi iskanja smisla zmedeno in počasi vrača in išče vse možne načine, da to tradicijo osmisli.

Letos je p. Cestnik na Nikodemovih večerih govoril, da bi žegnanje lahko Cerkev mirno odpravila (UKINILA) in s tem bolj radikalno in kritično presenetila ostalo neverno javnost. To sem prvič slišal. Letos sem že imel dvome ali še gremo ali ne več. Vendar me je firbec ponovne preizkušnje potegnil, da dejanje letos spet ponovimo. Pri mami sem naročil potico, pirhe, meso, hren, prato. Za dva se res ne splača vsega tega delati.

Bistvo vstajenskih praznikov je, da se vsak človek v svojem srcu v miru sreča z logiko vstajenja ( telesnega, psihičnega, duhovnega = odnos z Bogom) ali celostnega) in prerojevanja (rasti):

  1. osebni PORAZ ( Jezusovi učenci so bili neverni, imeli so slab spomin, vero so si razlagali drugače kot jih je Jezus učil, zatajili so ga, pobegnili so, bili so nespametni in počasnega mišljenja)
  2. SPREJETJE neizogibnega trpljenja,
  3. smrt ( uničenje),
  4. tesnoba brezupa ( in iskanje smisla smrti), razpad smisla, dvomi, panika, nesmiselnost, tesnoba, strahovi, jeza, žalost
  5. in VSTAJENJE.
Da človek lahko v miru med prazniki ponotranji to logiko, da sprejme Kristusovo rešitev in se po njej ravna v svojih življenjskih padcih ( malih smrtih) in vstajenjih. Ne pa da se nemirno in aktivistično ukvarja s tisočerimi zunanjimi stvarmi – ki so znak vraževerja, poganstva.Ker je žegnanje ostanek POGANSTVA, vraževerja, ki ga Cerkev nikoli ni mogla temeljito odpraviti, zato ga je potem skušala zgolj na zunaj preoblikovati. Mu dodati svoje simbole.

Ko sem gledal TV o žegnanju in šegah, se nisem mogel znebiti, da je vse skupaj več ali manj eno samo poganstvo. Nekako sem že sklenil, da je bilo to moje zadnje žegnanje. Brez zveze zgolj tradicija zaradi same tradicije. Ritual brez vsebine. Brez smiselne in pomembne vsebine. Zgolj zaradi forme. Ali še huje: kult hrane, kult čaščenja trebuha in ugodja – kar pa je antipol krščanstvu. Ne, hvala!

  • Share/Bookmark

En odgovor v “Žegen velikonočne hrane”

  1. 1tastar 1tastar pravi:

    Tudi jaz sem imel dober namen. Sem pa šunko že v petek skuhal, da bi se do žegna ohladila. Pa je topla šunka tako prijetno dišala, da sem naredil smrtni greh in jo pol pojedel že na postni dan! :oops:

Komentiraj



Vi ste prijavljeni objavi komentar.