PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Vera in dvom z roko v roki

Objavil pavel, dne 24.03.2008

Na prvi moment je to paradoksalna povezava. Kako lahko gresta skupaj popolnoma nasprotni drži?

Dvom in vera.

Dvom postavlja vero pod vprašaj. Vera pa v nekemu cilju trdno sledi brez dvomov. Dvom spodbuja razum in logiko, iskanje resničnosti. Medtem, ko vera sama po sebi ne potrebuje logike in razuma – ampak zgolj zaupljivo, morda slepo ali zaslepljeno sledi cilju.

Vsaka moja vera oz. prepričanje je zelo subjektivna. In ni v celoti prava vera. Kali se skozi preizkušnje in dvome. Skozi čas. Bolj preizkušani in prekaljeni ljudje imajo bolj trdno in bolj pristno vero. Bolj ko dajem dvome čez, večkrat moram preobraziti, prenoviti svojo vero in prepričanja.

Človek, ki ima že leta isto vero je ali tradicionalni rutinist ( ki deluje na površini rutine in se ne poglablja v duha) ali večni otrok ali pa fanatik ( oz. ideološki zaslepljenec). Hkrati pa človek, ki venomer samo dvomi in nikoli ne veruje – zdrsne v samomorilno, samodestruktivno držo.

O tej temi me je spodbudilo govorjenje frančiškana p. Pavleta Jakopa na večernem omizju RTV SLO.

  • Share/Bookmark

2 odgovorov v “Vera in dvom z roko v roki”

  1. Hotimir Hotimir pravi:

    In zakaj sploh, je treba verovati…biti veren, verjeti v nekaj abstraktnega?? zakaj človek ne sme biti človek, sam svoj, brez nekega pastirja ali čuvaja, ki bedi nad njim in njegovo srečo????

  2. negaga pravi:

    @Hotimir Zato ker je človek ekscentrično bitje. V sebi nikakor ne najde centra – točke ravnotežja!

Komentiraj



Vi ste prijavljeni objavi komentar.