PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Pustne norčije o Američanih

Objavil pavel, dne 5.02.2008

Največji in najdražji svetovni spektakel – volitve predsednika ZDA – kaže, kako se v demokraciji voli vladarja. Denar, veliko denarja, videz in karizma so nujni pogoji za izvoljivost. Toda niso dovolj. Izbira kandidata za predsedniško tekmo je predvsem kolektiven projekt stranke. Zato je ključno vprašanje zlasti, ali izbrani kandidat pozna približno 2.500 sposobnih in lojalnih ljudi, ki jih bo 20. januarja prihodnje leto imenoval na ključna mesta v sistemu.

Kako usodne so posledice za državo, če izvoljeni vladar ne izpolnjuje vseh potrebnih pogojev, kaže izvolitev Janeza Janše jeseni 2004: ni imel dovolj sposobnih in lojalnih ljudi, zato je za svoje pomočnike pri vladanju izbral trojanske konje, kot sta Andrijana Starina Kosem in Boško Šrot. Kosmova je bila namreč kot državna sekretarka na ministrstvu za gospodarstvo odgovorna za sprejetje zakona o prevzemih, ki ga je Janševa koalicija sprejela julija 2006, in sicer brez ključnih členov, ki bi regulirali sporne menedžerske prevzeme, tudi v neborznih podjetjih. Posledice takšne izbire za pravno državo bomo čutili še leta …

Seveda je bogokletno, da bi slovensko izbiro vladarja kakorkoli primerjal z načinom izbire v državi, ki je po mnenju preštevilnih “slovenskih intelektualcev” simbol

  1. kulturne ničevosti,
  2. primitivizma,
  3. kvarnega potrošništva in
  4. škodljive religioznosti.
Tega še zlasti ne bi storil v tednu slovenskega kulturnega praznika. Ampak danes je pust in slovenska tradicija na ta dan dovoli norčije. In v slovenskem “intelektualističnem” kontekstu je dejstvo, da so ZDA ta hip edina država, kjer svojim vojakom sodijo zaradi zločinov nad civilisti, norčija; dejstvo, ki se ga omenja samo za pusta, je tudi, da vsi evropski levičarji pišejo na ameriških računalnikih in ameriškem softveru. In ZDA so država odprtega dostopa do elitnih položajev za skoraj vse, medtem ko je Slovenija država vaških elit. Dejstvo je, da so po našem mnenju “glupi” Američani dobili dve tretjini Nobelovih nagrad za fiziko in večino za ekonomijo; in dejstvo je tudi to, da je svetovna trgovina odvisna od ameriške vojske. A najbolj nezaslišano je, da je Američanom povsem vseeno, kaj si Evropejci mislimo o njih. Slovenci pa radi povsem odkrito povemo, kaj si mi mislimo o Američanih.

Američani so čudni, ker zanje – v nasprotju z nami – solidarnost z denarjem drugih ne obstaja. Edino pravična je naša pot, kjer država močno obdavči plače, potem pa skozi različne varstvene dodatke to vrača. Po naše je državniško modro, da se izobražene mlade starše visoko obdavči, nato pa se jim nameni otroški dodatek.

Američani so naivni, saj zaupajo v sistem, in kar je še najbolj neverjetno, o odločitvah sodnega sistema nihče ne dvomi.

Američani ne razumejo naše modrosti, da je država tista, ki je odgovorna, da uredi vsa področja našega življenja.

Američani so nesposobni politiki, saj jim je država pomembnejša od njihove zmage. Al Gore je priznal poraz proti Bushu, ker bi ob vztrajanju lahko spodkopal sistem, na katerem temelji ameriška demokracija. Po naše pa bi bilo edino prav, da bi o tem obvestil vse mednarodne institucije in na sodišču vztrajal do zadnje kaplje krvi.

Mi Slovenci takšen pragmatizem odločno zavračamo. Mi smo “načelni”. Naši politiki,

  1. tisti v opoziciji, so za svojo zmago pripravljeni žrtvovati državo,
  2. tisti v vladi pa s cunamijem socialnih pomoči državo uničiti.
In to ni pustna norčija.Uroš Urbas, novinar Financ

  • Share/Bookmark

2 odgovorov v “Pustne norčije o Američanih”

  1. andgre pravi:

    Bom kjub načrtovanemu vzdržanju od ukvarjanja z bedarijami vseeno odgovoril, da bo lahko kdo od tistih, ki jim neumnost prispevka ni na prvi pogled jasna, videli tudi protiargumente (ki niso pustna šala). Malo pa tudi, da se vadim v argumentiranju – včasih zna biti polemiziranje z bedarijami tudi zanimivo, pa ne da bi to kakorkoli zmanjševalo dejstvo, da gre za neumnosti.

    Če je hotel avtor članka povedati, da se imamo Slovenci od Američanov marsikaj naučiti, potem laho njegovo delo odobravam. Če pa je hotel Ameriko postaviti Sloveniji za vsestranski zgled (kar je verjetnejša razlaga ameriške apologije), je brcnil mimo iz vrste razlogov. Naj naštejem nekaj razlogov, ki niso pustne šale.

    1. Izbira po ameriško lojalnih sodelavcev v politiki pomeni zagotovitev enoumja v vodilni politiki brez možnosti zdravorazumske opozicije. Ne trdim sicer, da imamo Slovenci zdravorazumsko opozicijo, trdim pa, da Američani nimajo nobene. Zato si lahko privoščijo, da odrekajo zdravstveno pomoč milijonom revežev, ki ne morejo (ne pa nočejo!) do boljšega družbenega položaja. V enoumju (ki ga dosega mnogo bolj prefinjeno kot komunistična partija) je ameriška politika prav gotovo lahko za zgled vsem diktatorjem in diktaturam.

    2. Da se omenja kot napredno in pošteno ameriško vztrajanje pri sojenju lastnim vojnim zločincem, je višek idiotizma. Vojnim zločincem drugih držav sodi mednarodno sodišče v Haagu. Zakaj se Američani Haaga bojijo, je zanimivo vprašanje. Vendar, da dam primerjavo: koliko Evropejcev bi se strinjalo, če bi sedanji srbski predsednik predlagal, naj se Karadžiču in Mladiču za zločine nad civilisti sodi v Srbiji?? Ali ni to identično z ameriško logiko? In zakaj jim svet to dopušča??

    3. Američani so prejeli Nobelove nagrade tudi za dela, npr. literarna (prim. Ernest Hemingway), ki po literarni vrednosti ne segajo verjetno niti do gležnjev, kaj šele do kolen, povprečnemu slovenskemu klasičnemu pisatelju. Torej podobno vprašanju, zakaj so Američani pobrali večino oskarjev. Nobelova nagrada sicer ni ameriška, je pa pod izrazitim vplivom modnih tokov v znanosti in umetnosti. Te tokove pa ponavadi določajo veliki narodi, pa ne s kakovostjo svojih stvaritev, marveč s svojo velikostjo. PO drugi strani pa vse mednarodne ankete o splošni razgledanosti Američanov ZDA uvrščajo ne med razvite države, ampak med države tretjega sveta. Toliko o ameriški inteligenci in Nobelovcih.

    4. Res je svetovna trgovina odvisna od ameriške vojske. Ne bom govoril o etični problematiki tega dejstva, ki je najbrž jasna vsakemu idiotu (ne pa tudi avtorju gornjega prispevka): kako se z vojsko na (neo)kolonialni način izkorišča revne države. Obstaja namreč tudi libertaristično-ekonomski odgovor proti odvisnosti trgovine od vojske: če je trgovina samoorganiziran sistem, kjer naj bi se cene organizirale na presečišču ponudbe in povpraševanja, je vsaka prisila v ta sistem s tega vidika neupravičena. Kako se bo oblikovala cena izdelka, ki ga v Ameriko izvaža revna država, pred cevmi ameriških vojakov, je jasno. Zanimivo je, da se zdi avtorju moralno neupravičen pritisk sociale in socialne države na ekonomijo, medtem ko se mu pritisk vojske na ekonomijo ne zdi sporen.

    5. Solidarnost je po definiciji osnovana na finančnih sredstvih nekoga drugega, ne pa tistega, ki mu želimo pomagati. Američani solidarnosti v državnem smislu sploh ne poznajo, ne pa da bi imeli drugačen “koncept” solidarnosti. POsledica ameriške solidarnosti so kvalitetne šole z astronomskimi šolninami in kaotičen in kriminalen sistem zdravstvenih zavarovanj. Toliko o ameriškem “konceptu” solidarnosti.

    6. Glede lojalnosti svoji državi je verjetno največji ameriški izdajalec Michael Moore, ki je s svojimi filmi opozoril na ljudi, ki v ameriškem “konceptu solidarnosti” nekako izvisijo. Morda je Moore res izdajalec s stališča ameriške visoke politike. Me pa (ne glede na njegove motive pri izdelavi filmov) zanima, ali ga kot izdajalca razumejo tudi skupine ameriškega prebivalstva, katerih neznosne težave in človeka nevreden položaj je Moore izpostavil. Bo lahko Moora kot izdajalca pojmovala mati iz filma “Sicko”, katere nekajletna deklica je umrla zato, ker so njeno oskrbo odklonili v bolnišnici, kamor jo je najprej pripeljala – iz čiste ameriške “solidarnosti”? Ali pa bo ta mamica kot izdajalca pojmovala koga drugega??

    Čeprav je bedarijam, kakršne so v gornjem članku, včasih že skoraj zabavno odgovarjati, pa se pri agrumentaciji včasih lahko dotaknemo tudi tem, ki so tako tragične, da bi se človek ob njih razjokal. Daleč torej od pustnih šal in norčij!

  2. pavel pravi:

    @Andreg: hvala, ker si se zelo potrudil in kvalitetno argumentiral zgornji prispevek, čeprav tudi z idiotizmi. Moram priznati, da se zavedam, da je tvoja argumentacija levičarska, pa tudi, da mi TRENUTNO manjka PROTI argumentov

Komentiraj



Vi ste prijavljeni objavi komentar.