PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Arhiv za 5.02.2008

Kdo so rotarijci in lionsi v Sloveniji?

Objavil pavel dne 5.02.2008

pavel je napisal(a): Se šušlja, da je na šetincovem računalniku tudi osnutek kučanovih Spominov. V posvetilu je tudi zahvala rotarijancem in lionsom za podporo in finančna sredstva. pravijo, da se bere kot dober krimič in bo nekaterim vseznalcem kmalu jasno, da je Enfrice govoril resnico. Z roko na svetem pismu.

Ne me spominjati, kako so nastajali slovenski rotarijci in lionsi. Tako kot takratni novpečeni imetniki zlatih kartic pri NLB, se pravi, brez ficka na računu in z ogromnim kreditom, zavarovanim z lastno, od Kučana protežirano, ritjo, vloženim v podjetja, ki so po Kučanovi nacionalni shemi praktično vso svojo vrednost morala prenesti nanje. To je bistvo Kučanove in Drnovškove zgodbe o uspehu – kraja deležev delavcev v podjetjih. Ker je v Kučan-Drnovškovem primeru šlo za majhno skupino, ki se je dvignila zoper narod in pravni red, so seveda tudi dobički bili enormni. 

Kakšen Nasdaq in TA, pri teh banditih, ki so vse pokradli, so bili tisoč in desetisoč odstotni dobički samo drobiž. In nikjer

  1. nobenega trga,
  2. nobenega znanja,
  3. nobene inovacije,
  4. samo in zgolj kučanovska kraja vsega in kjerkoli.
In nikjer nobene Skandinavije , ki jo ima ta banda tako rada, ker je najbolj pripravno sredstvo za prikrivanje
  1. birokratizma in
  2.  kriminala.
Tu je pač šlo za to, da človek ne more biti ne prejemnik kapitala in ne prejemnik kulture in potem pričeti fungirati v njunem polnem svojstvu. Oboje, kapital in kulturo, si je treba v enaki tekmi z drugimi ljudmi pridobiti, če naj kaj veljata in veljajo. To je bila Kučanova banda spregledala, oziroma, zaradi njene ciganske narave sploh nikoli do nje ni moglo priti in ni prišlo. Kučanovo obdobje ni bilo zgolj obdobje psevdointelektualnih leninskih pocarjev na oblasti, ampak je bilo obdobje banditov na oblasti. Bila je to oblast bandokracije, ki se ne sme več ponoviti, ne v kučanovski, postkučanovski ali kaki drugi obliki. Obdobje Kučana v Sloveniji lahko mirno enačimo z obdobjem Hitlerja v Nemčiji.

Enfrice. forum Financ

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Slovenija, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, inženirji družbe, modne družbene smernice, mediji, novinarji, politika | 3 komentarjev »

Pustne norčije o Američanih

Objavil pavel dne 5.02.2008

Največji in najdražji svetovni spektakel – volitve predsednika ZDA – kaže, kako se v demokraciji voli vladarja. Denar, veliko denarja, videz in karizma so nujni pogoji za izvoljivost. Toda niso dovolj. Izbira kandidata za predsedniško tekmo je predvsem kolektiven projekt stranke. Zato je ključno vprašanje zlasti, ali izbrani kandidat pozna približno 2.500 sposobnih in lojalnih ljudi, ki jih bo 20. januarja prihodnje leto imenoval na ključna mesta v sistemu.

Kako usodne so posledice za državo, če izvoljeni vladar ne izpolnjuje vseh potrebnih pogojev, kaže izvolitev Janeza Janše jeseni 2004: ni imel dovolj sposobnih in lojalnih ljudi, zato je za svoje pomočnike pri vladanju izbral trojanske konje, kot sta Andrijana Starina Kosem in Boško Šrot. Kosmova je bila namreč kot državna sekretarka na ministrstvu za gospodarstvo odgovorna za sprejetje zakona o prevzemih, ki ga je Janševa koalicija sprejela julija 2006, in sicer brez ključnih členov, ki bi regulirali sporne menedžerske prevzeme, tudi v neborznih podjetjih. Posledice takšne izbire za pravno državo bomo čutili še leta …

Seveda je bogokletno, da bi slovensko izbiro vladarja kakorkoli primerjal z načinom izbire v državi, ki je po mnenju preštevilnih “slovenskih intelektualcev” simbol

  1. kulturne ničevosti,
  2. primitivizma,
  3. kvarnega potrošništva in
  4. škodljive religioznosti.
Tega še zlasti ne bi storil v tednu slovenskega kulturnega praznika. Ampak danes je pust in slovenska tradicija na ta dan dovoli norčije. In v slovenskem “intelektualističnem” kontekstu je dejstvo, da so ZDA ta hip edina država, kjer svojim vojakom sodijo zaradi zločinov nad civilisti, norčija; dejstvo, ki se ga omenja samo za pusta, je tudi, da vsi evropski levičarji pišejo na ameriških računalnikih in ameriškem softveru. In ZDA so država odprtega dostopa do elitnih položajev za skoraj vse, medtem ko je Slovenija država vaških elit. Dejstvo je, da so po našem mnenju “glupi” Američani dobili dve tretjini Nobelovih nagrad za fiziko in večino za ekonomijo; in dejstvo je tudi to, da je svetovna trgovina odvisna od ameriške vojske. A najbolj nezaslišano je, da je Američanom povsem vseeno, kaj si Evropejci mislimo o njih. Slovenci pa radi povsem odkrito povemo, kaj si mi mislimo o Američanih.

Američani so čudni, ker zanje – v nasprotju z nami – solidarnost z denarjem drugih ne obstaja. Edino pravična je naša pot, kjer država močno obdavči plače, potem pa skozi različne varstvene dodatke to vrača. Po naše je državniško modro, da se izobražene mlade starše visoko obdavči, nato pa se jim nameni otroški dodatek.

Američani so naivni, saj zaupajo v sistem, in kar je še najbolj neverjetno, o odločitvah sodnega sistema nihče ne dvomi.

Američani ne razumejo naše modrosti, da je država tista, ki je odgovorna, da uredi vsa področja našega življenja.

Američani so nesposobni politiki, saj jim je država pomembnejša od njihove zmage. Al Gore je priznal poraz proti Bushu, ker bi ob vztrajanju lahko spodkopal sistem, na katerem temelji ameriška demokracija. Po naše pa bi bilo edino prav, da bi o tem obvestil vse mednarodne institucije in na sodišču vztrajal do zadnje kaplje krvi.

Mi Slovenci takšen pragmatizem odločno zavračamo. Mi smo “načelni”. Naši politiki,

  1. tisti v opoziciji, so za svojo zmago pripravljeni žrtvovati državo,
  2. tisti v vladi pa s cunamijem socialnih pomoči državo uničiti.
In to ni pustna norčija.Uroš Urbas, novinar Financ

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Slovenija, Socialistična Federativna Republika EU, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, ZDA, liberalne reforme ( PRO FREE Market), mediji, novinarji, politika, stranka LIBERALCI | 2 komentarjev »