PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Socialistični paternalizem: vsa živina mora biti v istem kolhozu

Objavil pavel, dne 29.01.2008

Ekonomisti in gospodarski komentatorji navajajo v podporo privatizaciji Telekoma številne razloge:

  1. zasebni lastniki so načeloma učinkovitejši od državnih uradnikov,
  2. s privatizacijo se zmanjša konflikt interesov med državo – regulatorjem trga telekomunikacij – in državo – lastnikom največjega operaterja -,
  3. odlaganje ali odpoved prodaje bi še dodatno zmanjšala možnost, da država in drugi lastniki Telekoma dobijo za svoje delnice spodobno kupnino.
Kot se za ekonomiste in gospodarske komentatorje spodobi, je argumentacija utemeljena utilitaristično:
  1. zasebni lastnik,
  2. dobra kupnina,
  3. boljša regulacija,
  4. cenejše storitve.
  5. Skupno vsem tem koristim je, da se bodo, razen kupnine, morda pokazale nekoč v prihodnosti, več let za tem, ko se bo sama privatizacija izvedla.
Slovenski arhetip dobrega gospodarja

A tudi nasprotniki prodaje utemeljujejo svoje ugovore na svojevrstnem utilitarizmu, ki je sicer slabše podprt z ekonomsko empirijo, se pa z lahkoto opre na nekatere zgodovinsko pogojene vzorce razmišljanja.

  1. Ko se prodaja državno premoženje, se prodaja nekaj, kar je naše, nekaj kar smo zgradili mi ali naši očetje in dedje. (op. pretiran nacionalizem, konzervativizem)
  2. To, da doslej od našega “solastništva” državnega premoženja še nismo imeli koristi, je krivica, a ta krivica se lahko enkrat v prihodnosti popravi.
  3. Občutek, prikrajšanosti ob morebitni privatizaciji še dodatno krepi ukoreninjen predsodek, ki smo ga podedovali od naših kmečkih prednikov, da je kupnina v denarju načeloma manj vredna kot prodano blago.
  4. Zgodovinska ljudska izkušnja uči, da dober gospodar zapusti dedičem živino, hlev, hišo in njive, slab gospodar pa dolgove. Da bi kdo potomcem zapustil denar ali celo kakšne bolj sofisticirane oblike finančnega premoženja, tega v zgodovinskem spominu Slovencev ni.
  5. V takem stanju duha je kupnina vedno prenizka in kupci/snubci nikoli dovolj dobri, branilci nacionalnega interesa pa lahko svojim političnim podpornikom obljubljajo prihodnje koristi hranjenja družinske srebrnine. Podjetje naj se ne prodaja, saj je uspešno, ima velik tržni delež in zakaj bi se odpovedovali prihodnjim dobičkom …
Čeprav se bodo ekonomisti nad to domačijsko argumentacijo zmrdovali, je ne gre zanemariti, saj ima realno politično zaslombo in moč, in ker je privatizacija politično dejanje, je politična moč edino, kar šteje pri dokončni odločitvi. Pravilnost enih ali drugih argumentov se bo namreč pokazala dolgoročno, v času, ki je mnogo daljši, kot je razpolovna doba politične kariere posameznega politika.

Privatizacija je stvar ideologije

Nobena privatizacija se ne more izogniti ekonomski, politični in javni presoji koristi in stroškov. A celo v primerih, ko bi bila ekonomska stroka enotna glede prevlade koristi nad stroški, to še ni zagotovilo, da tako analizo sprejmeta politika in javnost.

V privatizacijskih razprtijah se, po mojem mnenju, žal pozablja na ideološki vidik. Morda zato, ker si ljudje domišljajo, da so ideologije mrtve, ker ne verjamejo v moč idej, ali pa posamezni akterji zaradi prevladujoče skrbi za politično korektnost skrivajo svojo ideologijo pod plaščem “nepristranske” strokovnosti.

Kaj so naloge države?

Kaj so prvenstvene naloge države, je namreč ideološko vprašanje.

  1. Ali naj država zagotavlja storitve, ki bi jih brez težav zagotavljali zasebniki?
  2. Ali naj telekomunikacijske storitve, zavarovalniške storitve in druge finančne storitve zagotavljajo državna podjetja?
  3. Podjetja, ki jih bodo vodili upravljavci in nadzorniki trenutno vladajoče opcije?
  4. Ali naj se državni aparat osredotoči predvsem na zagotavljanje pravne varnosti, regulacijo trga in izvajanje tistih dejavnosti, ki jih zasebniki ne morejo izvajati, ali pa želimo imeti še naprej paternalistično državo, ki bo odgovorna in pristojna za vse, a povsod prekratka, neučinkovita in zaviralka podjetniške pobude.
Če bo v Sloveniji prevladala paternalistična miselnost, da naj bo vsa živina v državnem kolhozu, potem bo za vsako vlado vsaka privatizacija politična napaka.

Če pa bo prevladalo mnenje, da naj se živina iz državnega hleva proda na zasebne kmetije, na katerih bodo, o groza, sem in tja gospodarili tudi tujci, potem bo morala vsakokratna vlada pojasnjevati javnosti, zakaj je v določeni gospodarski družbi sploh še lastnik in zakaj še ni izvedla privatizacije.

Pri vsaki posamezni privatizaciji bi morala paziti ne le na višino kupnine in prihodnje delovanje privatiziranega podjetja, ampak tudi na verodostojnost države kot prodajalke do sedanjih in prihodnjih kupcev.

Možnost privatizacije, koristna spodbuda

Zdaj so zagovorniki vsemogočne in za vse pristojne države pri nas v naletu in morda tudi v prevladi. A tudi če bi bil trend nasproten, bi na marsikaterem področju še bili tehtni razlogi za kontrolno državno lastništvo. Nekje je morda državno lastništvo edina možna oblika potrebne regulacije dejavnosti, drugje morda sploh ni zasebnikov, ki bi v zdajšnjih razmerah opravljali določeno nujno potrebno storitev, spet drugje država administrativno ni sposobna izvesti privatizacije. A tudi v teh primerih je ravnanje države kot lastnika odvisno od prevladujočega mnenja v družbi o temeljnih nalogah države.

  1. Če je privatizacija realna opcija, pa čeprav še daleč za obzorjem, je to spodbuda za upravljavce, da so bolj učinkoviti in da se primerjajo z zasebnim sektorjem.
  2. Če pa privatizacija dejavnosti ni niti teoretična možnost, potem pa je za upravljavce državnega podjetja kohabitacija s političnimi elitami bolj pomembna kot večja učinkovitost podjetji, ki jih vodijo.
Matej Kovač je direktor za tuje trge v podjetju IUS Software, Finance

klasični ekonomski liberalec

  • Share/Bookmark

En odgovor v “Socialistični paternalizem: vsa živina mora biti v istem kolhozu”

  1. andgre pravi:

    No, končno en argumentiran in (vsaj delno) uravnotežen čanek v podporo libertaristični ekonomiji.

    Čudno, da ta uravnovešenost tako pogosto manjka v debatah o gospodarstvu. Zares je naša miselnost še preveč polarizirana.

Komentiraj



Vi ste prijavljeni objavi komentar.