PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Arhiv za 23.01.2008

Toyota prehitela GM

Objavil pavel dne 23.01.2008

Rezultati lanske prodaje avtomobilov v svetu potrjujejo, da je japonska Toyota tudi na letni ravni postala največji proizvajalec avtomobilov na svetu pred

  • General Motorsom, ki je vodstvo držal zadnjih 76 let.
  • Toyota je lani prodala 9,37 milijona vozil, skupaj z Daihatsujem in Hino Motorsom pa 10,1 milijona.
  • Prodaja General Motorsa pa se je ustavila pri 9,3 milijona avtomobilih.
vir Finance

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Amerika, Japonska, avto | Brez komentarjev »

Govor dr. Edvarda Kovača: Medkulturni dialog

Objavil pavel dne 23.01.2008

Delno sem ga poslušal. Sploh mi je zanimivo njegovo poznavanje Emanuela Levinasa.

Zanima me, če ima kdo ta govor ali vsaj link do njega?

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Dialog, Socialistična Federativna Republika EU, umetnost in kultura | 1 komentar »

Nekakovosten MGMT v Sloveniji

Objavil pavel dne 23.01.2008

Zaradi negativne selekcije se v Sloveniji dogaja, da visoki managerji uničujejo podjetja, srednji managerji pa so odgovorni za slabo organizacijo in številno poslovno škodo. Toda kdo na koncu dobi in kdo izgubi?

Managerji dobijo druge visoke pozicije, ker se med sabo ne grizejo, ne tekmujejo. Medtem, ko nastradajo delavci, od visoko izobraženih do nekvalificiranih.

Primer:

mikijanko je napisal(a):

Sicer sem zagovornik liberalizma, vendar pa se mi zdijo tvoje besede malce enostranske.

Hud problem pri nas danes je, da je vse preveč vodstev podjetij nesposobnih, isto velja za nadzorne svete, ki kao delujejo v imenu lastnikov. In v takih primerih vse prepogosto nasrka dober delavec, saj gre podjetju slabo in mu znižujejo plačo (zadevo sem občutil na lastni koži, pa sem jo popihal). Vedno je lastnik tisti, ki mora odreagirat pravočasno. In je tudi v njegovem interesu služiti še več denarja in ne namenoma delavce metati na cesto.

In to je tisto, kar pripadnike in zagovornike “kluba 400″ najbolj boli: vse prepogosto so tam, kjer so, ravno zaradi nesposobnosti vodstva, ki se drži položaja kot pijavka, in ker se velike ribe med seboj ne grizejo. Namesto odpuščanja delavcev sem zagovornik odstrela nesposobnih vodstvenih kadrov, začenši pri srednjem vodstvu (kdor pozna malce zgodovine, ve, da je bila nemška vojska med 2. sv.v. vzor ravno zaradi svojega odličnega srednjega kadra). V normalnem gospodatstvu so podjetja in zaposlitve dinamicna zadeva. Ce poskusis v sloveniji odpreti firmo ali dejavnost, bos hitro videl, zakaj domaci baroni nimajo konkurence. Ovir na kupe.

Ameriska industrija ima cel kup primerov, ko so nezadovoljni zaposleni sli od zoprnega delodajalca na svoje, in naredili firmo, ki je potem prerasla in v konkurencni bitki premagala firmo, iz katere so sli.

V sloveniji? Ma kje. Saj to ni mozno.

namesto da se zavzema klub 400 za delavsko “soupravljanje” (beri vtikanje) v podjetje, ki ni njihova lastnina, naj se zavzemajo za to, da bo v sloveniji zazivela normalna konkurenca. ampak tako dalec sindikalna pamet ne seze. se je lazje z tajkunom na stiri oci vse zmenit, kdo rabi konkurenco…

“bc123a” na forumu Financ

  • Share/Bookmark

Objavljeno v MGMT - gospodarjenje - upravljanje, Slovenija, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem | Brez komentarjev »

Public enemy: Razgaljeni Pahor

Objavil pavel dne 23.01.2008

Public enemy: Razgaljeni Pahor

Stanislav Kovač
Stanislav Kovač
vsi članki avtorja
Triada inflacija, fiskalna politika in dolg države
 
Vodja največje opozicijske stranke SD Pahor ne ve, kaj so resnične gospodarske težave današnje Slovenije.

Vodja največje opozicijske stranke SD Borut Pahor je ob koncu leta 2007 v novoletni poslanici analiziral tudi gospodarske razmere v državi. Med pozitivnimi dosežki je opozoril na visoko gospodarsko rast in nizko brezposelnost, med negativnimi pa na zadolženost države in inflacijo. Z najnovejšo vključitvijo Mitje Gasparija v volilno kampanjo je Pahor napovedal, da bo volilno leto 2008 v znamenju javnih polemik o inflaciji in z njo povezano fiskalno politiko ter zadolženostjo države.

Ker postaja triada inflacija, fiskalna politika in dolg države osrednja politično-ekonomska tema, je treba odpreti vprašanje, ali se Pahorjeva predvolilna kampanja sploh dotika dejanskih gospodarskih težav Slovenije.

Predvolilna inflacija

Spodaj podpisani je v Financah v zadnjih treh kolumnah podrobno analiziral razloge za višjo inflacijo v letu 2007, kjer je polemiziral tudi z Gasparijevo nedokazano trditvijo, da je fiskalna politika predvsem prek višjih cen storitev osrednji razlog za višjo inflacijo v letu 2007 (glej Politizacija inflacije, št. 246/2007; Inflacija manipulacij, št. 5/2008; Napihovalci inflacije, št. 10/2008). Podatki statističnega urada zanikajo konstrukt o fiskalni naravi višje inflacije, saj je višja rast cen storitev k lanskemu pospešku inflacije v višini 2,8 odstotne točke prispevala le 0,2 odstotne točke ali zgolj 7,1 odstotka celotne inflacijske razlike (glej Napihovalci inflacije). Glavnina vzrokov lanskega inflacijskega pospeška prihaja neposredno iz pospešene rasti cen hrane in tekočih goriv. (Skupaj kar 81 odstotkov inflacijskega pospeška!)

Minuli teden sta tudi ameriški Fed in evropska ECB v malodane identičnih sporočilih svetovno javnost obvestila, da je lanska višja inflacija v ZDA in Evropi posledica ponudbenega cenovnega šoka, ki ga je sprožila globalna rast cen nafte, kmetijskih proizvodov in surovin na svetovnem trgu.

Predvolilna fiskalna politika

Predvolilni konstrukt o fiskalni naravi višje inflacije je tesno povezan s kritiko fiskalne politike, ki jo javno najpogosteje izreka Pahorjev prihodnji podpredsednik vlade Mitja Gaspari. Da bi ugotovili, kakšna je sploh fiskalna politika Janševe vlade, jo je treba primerjati s fiskalno politiko prejšnjih tranzicijskih vlad.

Najbolj primeren kriterij za analizo fiskalne politike je metodologija evropskih nacionalnih računov (ESA95), ki jo uporabljata evropska komisija in OECD in je tudi podlaga za oblikovanje maastrichtskih kriterijev (razlaga metodologije je v besedilu pod grafom).

Javnofinančni podatki iz grafa povedo, da se je fiskalna politika korenito poslabšala v drugi polovici devetdesetih let, ko je bil dolgoletni minister za finance prav Gaspari. V zadnjem desetletju so se javnofinančni prihodki ves čas gibali na ravni okoli 44 odstotkov BDP, medtem ko smo bili priče izrednemu povečanju javnofinančnih izdatkov (s 45,6 na 48,1 odstotka BDP) in posledično skokoviti rasti javnofinančnega primanjkljaja (z 1,1 na 3,8 odstotka BDP) v obdobju Gasparijevega ministrovanja 1996-2000.

V drugi polovici leta 2000 je Drnovškovo vlado sicer kratkotrajno nadomestila tedanja Bajukova vlada, ki pa ni spreminjala proračunskih dokumentov Drnovškove vlade. Podatki iz grafa namreč kažejo, da smo bili med Gasparijevim ministrovanjem deležni večletnega trendnega poslabšanja fiskalne politike, ki je že leta 1999 privedla do stanja, ko smo s 3,2-odstotnim javnofinančnim primanjkljajem presegli dovoljeno zgornjo vrednost maastrichtskega merila za vstop v evrsko območje.

Najbolj izrazito se je javnofinančni položaj izboljšal med Bajukovim ministrovanjem po letu 2005. Podatki o povprečni gospodarski rasti med ministrovanjem Gasparija in Bajuka kažejo,

  1. da se je v obdobju 2005-2007 fiskalna politika delno izboljšala tudi na račun velike gospodarske rasti, ki je, ko je bil minister Bajuk, v povprečju znašala 5,2 odstotka.
  2. Ta je bila v obdobju Ropovega ministrovanja 3,4-odstotna in
  3.  Mramorjevega 3,6-odstotna. Vendar povprečna gospodarska rast v Bajukovem obdobju ni pomembno odstopala od prav tako velike
  4.  4,4-odstotne povprečne gospodarske rasti med Gasparijevim ministrovanjem, ko smo beležili najbolj občutno poslabšanje javnofinančnega položaja.
Aktualni politični cinizem slovenske “fiskalne” realnosti se kaže tudi v dejstvu, da je ob Gaspariju najglasnejši kritik Bajukove fiskalne politike poslanec Pahorjeve SD Milan M. Cvikl, ki je bil Gasparijev državni sekretar za proračun v obdobju 1998-2000 (junij), ko je Slovenija doživela največje poslabšanje fiskalne politike.Predvolilna zadolženost države

Tretji konstrukt iz triade inflacija-fiskalna politika-zadolženost države je povezan z javnim dolgom države, o katerem je vodja SD Pahorja pred nedavnim zatrdil, da se je “… javni dolg države povečal za skoraj enkrat …” (oddaja Omizje na TV SLO, 9. januarja 2008). Pahorjeva SD je namreč ena od pobudnic izredne seje državnega zbora o inflaciji, ki višjo inflacijo povezuje s fiskalno politiko in večjo zadolženostjo države.

Tudi za ugotavljanje velikosti javnega dolga države je najbolj primerna metodologija ESA95, po kateri javni dolg države neposredno bremeni državo in ga država tudi odplačuje. Po podatkih statističnega urada EU (Provision of deficit and debt data for 2006, št. 55/2007, Eurostat) je bila
  1. leta 2006 povprečna velikost javnega dolga držav evrskega območja 69 odstotkov BDP in držav EU(27) 61,7 odstotka BDP. V Sloveniji je javni dolg države znašal 27,1 odstotka BDP in je bil med najnižjimi v EU.
  2. Po podatkih ministrstva za finance je prišlo v obdobju 2005-2007 do zmanjšanja javnega dolga države s 27,6 na 25,6 odstotka BDP, in sicer delno zaradi zmanjševanja javnofinančnega primanjkljaja in s tem manjšega zadolževanja države, delno pa zaradi večje gospodarske rasti in odplačila državnega dolga od privatizacije NLB.
Ker javni dolg države po metodologiji ESA95 ne vključuje dolga državnih poroštev, ki je povezan predvsem z zadolževanjem Darsa, je treba zaradi celovitejšega prikaza zadolženosti države predstaviti tudi velikost dolga s poroštvom države. To je dolg, ki ga država ne odplačuje, ampak samo jamči, da ga bo plačala, če ga v prihodnje ne bo mogel plačati dolžnik (denimo Dars). Po podatkih ministrstva za finance se je dolg državnih poroštev povečal z 8,8 odstotka BDP (konec leta 2004) na 10,8 odstotka BDP (konec septembra lani).

Podatki iz grafa o skupnem dolgu države kažejo celovito podobo zadolženosti države: Slovenija je imela ob koncu leta 2004 in 2007 nespremenjeno skupno velikost javnega dolga države in dolga državnih poroštev v višini 36,4 odstotka BDP. V navedenem obdobju se je večji dolg državnih poroštev izravnal z manjšim javnim dolgom države. Predstavljeni podatki zanikajo medijsko odmevno trditev prvaka SD Pahorja, da se je po letu 2004 “… javni dolg države povečal za skoraj enkrat …”.

Izmišljena predvolilna triada

Analiza inflacije, fiskalne politike in državnega dolga razkriva, da gre za predvolilne konstrukte, ki nimajo podlage v ekonomski realnosti Slovenije.

Glede višje inflacije v letu 2007 je Janševa vlada kvečjemu soodgovorna za podražitve hrane, ker zaradi politično oportunih razlogov ni že prej prek urada za varstvo konkurence sprožila postopkov proti kartelnim in drugim nedovoljenim oblikam omejevanja konkurence in ker je po letu 2004 po vzoru predhodnih koalicij LDS nadaljevala uresničevanje Kučanove ideologije nacionalnih interesov in s tem pripomogla k dodatnemu oblikovanju monopolov in oligopolov v živilskopredelovalni in trgovinski panogi (na primer monopol Pivovarne Laško, združitev Droge-Kolinske, vertikalna integracija omenjenih družb z Mercatorjem).

Upravičena je tudi kritika ministra Bajuka, da bi moral ob visoki gospodarski rasti po letu 2005 še bolj zmanjšati javno porabo, ustvariti večji javnofinančni presežek in ga obdržati tudi v letu 2008. Ministru Bajuku je mogoče tudi utemeljeno očitati, da ni izpolnil ene od glavnih predvolilnih obljub o preglednem financiranju Darsa na račun zadolževanja države in da zadolževanja Darsa po letu 2004 ni vključil v javni dolg države. Vendar na drugi strani ostaja dejstvo, da fiskalna politika Janševe vlade ni vplivala na lanski inflacijski pospešek, da smo prav v letu 2007 zabeležili največje izboljšanje fiskalnega položaja države in da je bila skupna zadolženost države konec leta 2007 enaka kot leta 2004.

Analiza dejanskih razlogov za lansko višjo inflacijo, stanja v javnih financah in velikosti državnega dolga razkriva, da gre pri omenjeni triadi za predvolilne konstrukte, ki – kot rečeno – nimajo podlage v ekonomski realnosti Slovenije. Analiza tudi politično razgalja vodjo največje opozicijske stranke SD in opozarja, da politik Pahor sploh ne ve, kaj so resnične gospodarske težave današnje Slovenije.

Stanislav Kovač je ekonomist.

v Financah

(op. Pavel: Ne samo, da Pahor ne ve kako povečati gospodarsko rast in standard ljudi, temveč tega ne vedo niti ekonomisti na levici, ki ponavljajo politično populistične parole socializma in dokazujejo, da se jim ekonomija niti sanja ne.

PA ŠE TO : že nekaj mesecev imam insajderske informacije, da Golobič, Kučan, Gaspari in Janković pripravljajo medijski umor Pahorja, da se polastijo moči na levici.)

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Slovenija, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, Zgodovina, gospodarstvo oz. ekonomija, inženirji družbe, modne družbene smernice, liberalne reforme ( PRO FREE Market), makroekonomija, politika | 1 komentar »

Prihajajo standardi za energetski menedžment

Objavil pavel dne 23.01.2008

Podjetje, ki se zaveda pomena energetskih virov, njihovih stroškov in vplivov na poslovanje, želi – tako v gospodarskem kot tehničnem pomenu – z energijo ravnati gospodarno. Tako podjetje pripravi energetsko politiko, spremlja ter preverja rabo in stroške za energijo in si postavlja take energetske cilje, da bi energijo uporabljalo čim bolj učinkovito. Postavljenim energetskim ciljem sledi priprava in izvedba načrtov za povečanje zanesljivosti, kakovosti in varnosti oskrbe z energijo, znižanje stroškov energetskih storitev in zmanjšanje obremenitev okolja.

In če ima podjetje sistem, načrt ali postopek, kako ravnati z energijo, uporablja sistem energetskega menedžementa, ki je bil do pred kratkim v podjetjih le del sistemov ravnanja z okoljem, kot sta ISO14001 (standard za sistem ravnanja z okoljem) in EMAS (shema za okoljsko vodenje in presojo). V zadnjih letih pa so se v številnih evropskih državah pojavile pobude, da bi se, podobno kot za okolje, vzpostavili tudi sistemi za ravnanje z energijo oziroma energetski menedžment.

Ponekod nacionalni standardi za energetski menedžment

V Evropi so v treh državah pripravili nacionalne standarde za energetski menedžment, ki je zrasel na podlagi standarda ISO14001 in je trenutno v uporabi na Danskem (DS 2403 E), Švedskem (SS 62 77 50), Irskem (IS 393), na Nizozemskem pa se uporablja skoraj enaka različica, vendar brez certifikacijskega postopka organizacij, ki podeljujejo izjave o skladnosti poslovanja s standardom. V letu 2004 sta tudi CEN (evropski komite za standardizacijo) in CENELEC (evropski komite za elektrotehniško standardizacijo) sprožila pobudo za pripravo strokovnih podlag o smiselnosti uvedbe evropskega standarda za energetski menedžment.

Standardi za področje energetskega menedžmenta

Spomladi 2006 je Evropski svet sprejel ambiciozne načrte na področju energetske učinkovitosti, s katerimi je določil varčevalni potencial v Evropi v višini 20 odstotkov. Z uvedbo direktive o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah (2006/32/ES iz leta 2006) se je pokazala še dodatna potreba po aktivnostih za natančnejšo opredelitev posameznih elementov direktive in načrtov.

Evropski komite za standardizacijo CEN in Evropski komite za elektrotehniško standardizacijo CENELEC sta tako dobila od Evropske komisije mandat za pripravo standardov za:

 

  • izvedbo energetskih pregledov v industriji, stavbah in prometu, vključno z ekonomskimi vidiki (ocena investicije);

     

  • sisteme za upravljanje energije (energetski menedžment);
  •  

  • podjetja za energetske storitve (ESCO – Energy Service Company);
  •  

  • energetske svetovalce in energetske menedžerje;
  •  

  • metodologijo za izračun energijskih prihrankov od spodaj navzgor (bottom-up) in od zgoraj navzdol (top-down).

 

Najprej standard za energetsko učinkovitost stavb in naprav

V CEN/CENELEC že poteka priprava različnih standardov za energetsko učinkovitost na področju stavb (pri tem izhajajo iz direktive o energetski učinkovitosti stavb) in na področju posameznih naprav (določitev energetske učinkovitosti), za pripravo standardov na področju energetskega menedžmenta pa je bil v letu 2006 ustanovljen tako imenovani sektorski forum Energetski menedžment (SFEM). Za obravnavo posameznih elementov sta bili ustanovljeni dve skupini, in sicer skupina za energetski menedžment in sorodne storitve ter skupina za metodologijo za izračun energetske učinkovitosti in energijskih prihrankov.

Postopek za uvedbo standardov že poteka

Zaradi obširnosti priprave standarda za izvedbo energetskih pregledov bo za to področje pri CEN/CENELC ustanovljena nova delovna skupina, ki naj bi prednostno obravnavala energetske preglede za industrijo in stavbe, za promet pa v naslednjem koraku. Projektna skupina za standard na področju certificiranja podjetij za energetske storitve je imela v letu 2007 prvi sestanek. Določili so programa dela za pripravo standarda, ki bi podjetjem za energetske storitve omogočil svojo lastno presojo v primerjavi s splošnimi referencami tovrstnih podjetij, kupcem energetskih storitev pa bi omogočil oceno njihovih dobaviteljev in predizbor podjetij pri razpisih.

Področje izobraževanja in certificiranja znanja energetskih svetovalcev in energetskih menedžerjev je obravnavala skupina za energetski menedžment, vendar so sprejeli odločitev, da delo na tem področju začasno ustavijo in počakajo na rezultate skupine v CEN, ki bo določila, kako začeti pripravljati standarde na področju kvalifikacij osebja.

Direktiva o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah zahteva od držav članic EU, da do leta 2016 dokažejo prihranke v višini devetih odstotkov povprečne rabe končne energije med letoma 2001 in 2005 (pri tem se ne upoštevajo podjetja, ki so vključena v shemo s trgovanjem z emisijami). Za to bodo v okviru delovne skupine pripravili metodologijo in splošna pravila za izračun, vključno z določitvijo izhodiščnega stanja in primerjavo energetskih kazalcev za oceno izboljšav (benchmarking).

Prvi standard bo sprejet leta 2009 ali 2010

Najdlje je v pripravi standarda prišla skupina za pripravo standarda za energetski menedžment, ki bo v februarju 2008 predstavila osnutek za petmesečno javno obravnavo v okviru strokovnih teles CEN/CENELEC. Predlog standarda temelji na standardih Danske, Švedske in Irske, z upoštevanjem nekaterih sprememb pa naj bi bil za sprejem pripravljen ob koncu leta 2009 ali v letu 2010. V obravnavo se bo vključil tudi slovenski predstavnik s Centra za energetsko učinkovitost na Institutu Jožefa Stefana, v okviru delovne skupine pri Slovenskem institutu za standardizacijo, o poteku dela pa bo obveščena tudi zainteresirana javnost.

Na letošnjih Dnevih energetikov, ki bodo 8. in 9. aprila 2008 v Portorožu, bo predstavnik podjetja Intel, ki v tovarni na Irskem izdeluje računalniške čipe, predstavil konkretne aktivnosti, ki jih je Intel Ireland, največji porabnik elektrike na Irskem, izvedel v postopku pridobivanja standarda za energetski menedžment IS393.

Tomaž Fatur je vodja Centra za energetsko učinkovitost pri Institutu Jožefa Stefana. v Financah

  • Share/Bookmark

Objavljeno v MGMT - gospodarjenje - upravljanje, Slovenija, Socialistična Federativna Republika EU, energetika, gradbeništvo, podjetništvo oz. mikroekonomija, strojništvo | 1 komentar »