PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Arhiv za 11.01.2008

Črtica o T-2

Objavil pavel dne 11.01.2008

Kovač,

Ko sem napisal, da se z ĐejPiDijevim izvajanjem v vsem razen glede neke dileme strinjam sem pri tem bil natančen kot britev. mogoče nisi opazil, ma jaz sem natančno specificiral, da ne gre za dilemo “dobiček vs. morala”.

Zakaj to trdim? Zato, ker mislim, da je nekega dne Krambi Telekomovski Prvi (Krambi T.1.), prišel k svojemu bojda sorodniku Krambergerju maribosko-nadškofijskemu na redno spoved in mu na uho zaupal, da misli zapustiti Telekom in ima eno grešno željo, da glede na djestvo, da Telekom 1., po novem ne mara več njega, bi on naredil svoj Telekom drugi, ki ga bo tako tudi poimenoval T(elekom)-2.

Kakorhitro je izgovoril to zaupno spoved, je modri mož iz katerega je govorila dvatisočletna poslovna tradicija ustrelil nekaj povsem običajnih poslovnih vprašanj: ” Ka si nori? A da je toti bizines tak donosen in perspektiven!?” Krambi Telekomski takrat še vedno Prvi, je hitel razlagati, ka je to seveda donosen bizines, kak je v komunikacijah bodočnost ter, da on dobro ve kako se toti biznis ima delati, da bi bil profitabilen.

Oče Kramberger so po krajšem premisleku, počasi in psihodelično-sugestivno rekli, “… dobro, dobro, kje pa boš keš za investicijo dobil sin moj? Če prav razumem, praviš, da je f toto dejavnost treba zmetati za en mirakul penezof!”

Krambi T. 1. je komaj čakal, da ga oče to vprašajo, te je rezolutno, skoraj bi rekli neučakano izstrelil, “Čujte , na tej točki v zgodbo vstopite vi in finance mariborske nadškofije, ka pa te mislte, da sn k vam prišel ras zaradi spovedi?”

Oče so se počohali izza vuhla, svojega sorodnika Krambija T.1. karajoče pogledali in mu odvrnili: “No, dobro, dobro, dajta to z onim ekonomom malo bolj podrobno evaluirati. Jaz ga bom poklical, da te najavim. Čez dva tedna mi pa pridita skupaj poročati… Dobr, vem, da Powerpoint prezentacij ne obvladaš, sram te bodi sin moj, ma mi vseeno ne hodita brez binzis kejsa, sin moj. Brez tega mi Vatikan in prelatura ne bodo pustili niti prdniti.”

In tako so se spustili f toti bizines. Tam je pa naš novi Krambi T.2. veliko zapravljal z nakupi robe in storitev pr prjatlih in pr tem prakticiral enake šege s cerkevneimi penezi, kot poprej v T.1. z državnimi, le, da je tokrat bilo celo bolj lušno, saj uradno ni bil direktor in so drugi nosili odgovornost. Sicer je, roko na srce, tudi marsikaj ustvaril, nastal je čedalje bolj respektabilen konkurent Telekomu prvemu, ma vse skupaj je bilo daleč od pomembnega tržnega deleža, RoI pa ni bil nikjer na vidiku.

Zato je nekega dne na delovni mizi Očeta Krambergerja mariborskega nadškofijskega, pozvonil oni posebni telefon, oni črni stari analogni, ki ga tudi T-2 ni smel v Ajpi telefon konvertirati, in ko so oče Kramberger s potnimi rokami, vedoč vnaprej za kaj se gre, končno dvignili slušalko k ušesu, je glas iz Vatikana, v zoprno razpotegnjeni in zdolgočaseni skozinosni španščini, značilni za privilegirane španske prelate Opus Dei počasi spregovoril: “…analicé su último informe de proyecto de T-2. …Esta mierda no tiene ningún ROI. …Esta mierda no tiene ningunos ingresos. …Esta mierda no conduce en ninguna parte….Deshágase de este negocio….Véndalo ahora….. No discuta conmigo…. ¡Deshágase de ello!… Gigi le llamará pronto!…

Na tej strani posebnega telefona je Kramberger mariborski natančno deset krat pohlevno zamomlal …”Sí padre”.

Naslednji dan so slovenski mediji, tiskani in elektronski, svetu oznanili, “da je nadškofija jezna zaradi pornografije in bo T-2 prodala”.

T2 je za RKC postal naporen projekt, ker je treba še veliko več in pospešeno investirati, a profita še dolgo ni videti na vidiku.

Zato RKC nima nikakršne jebene “dobiček-morala” dileme, pač pa zgolj trilemo tipa “izguba-riziko-negotovost”.

Ka se bodo koji kurac jebali s totimi telekomunikacijami in nadškofovim dijaboličnim grobim nečakom, če pa je njim nižjevisečih sadežev v formi drugih tradicionalnih bizinesov praktično nešteto.

Gigi The Opus Dei Top-Gun business cleaner, je, tako, kot je gals iz Vatikana bil najavil, še isti večer poklical Krambergerja mariborskega nadškofijskega in mu rekel: “No vidiš, da sem imel prav, ko sem ti rekel že takrat, da je pametno tožiti TS. Zdaj, ko bova T2 prodala, bova vsaj polovico tega tožbenega zneska konvertirala v prejemek, kar bo skoraj v celoti pokrilo izgube”

LP shaman

na Forumu Financ

popravil(a) : 2008-01-11 17:47:13

1205Kovac je napisal(a): Torej po tvoje, problem (ne)profita in nč levih zraven? Vsekakor zanimivo videnje. LP
Levi so pri neprofitu T-2 seveda jebeno prisotni: preko Telekoma, ki zavira, onemogoča, spotika konkurente in med njimi T2. TS vodijo rdeči pravoverni iskratelovski japijevski meneđeri, ki so prototip moralnih horizontal in mojstri podmizništva in amoralnega nelojalnega konkuriranja. Njih so najbrž podmizno celo zaplodili. Toti levakarji in njih subverzija do T2 so prisotni tudi tako, da dirigirano kupujejo storitev TS, in so prisotni na vse druge načine na katere se da nagajati “farškemu” T2.

Vendar biznismenof v Vatikanu to nič ne gane. Oni so ugotovili, da zadeva nima šanse dovolj hitro postati cash cow in se umikajo. To je to, ne pa neka tam pronografska morala-profit dilema. Če bi profit bil in si bi RKC hotela delati reklamo s preganjnajem pronografije, bi prelatura teatralno zamenjala vodstvo in hkrati odstranila pornografijo.

Naslednji dan bi pa oni reveč Matevž Turk ves presenečen in razočaran novinarju zaupal, da je začuden zaradi odpovedi, saj mu nihče iz nadzornega sveta nikdar ni niti besedice rekel glede pornografije niti je kdaj dobil zahtevo, da pornografijo umakne. he.he.

P.S.

Zamislimo si, da je prelatura v Vatikanu že dojela, da bo TS prodan tako, da poslej ne bo več pametno, njihovim globalnim investicijam kompatibilno ali oportuno biti lastnik T2. To je lahko prav tako razlog za prodajo, razlog, ki ga nihče še ne jemlje kot možnega.

Druga varijacija na isto temo je: Slovenska rdečkarska politika se nagiba TS prodati onim obskurnim severnjakom. Bing iz DT dobi klic iz Opus dei prelature, “…Halo Bing, kako nakup TS, …kaj, nočejo vam prodati toti slovenistanski pizdeki, …vem, vem… čuj, ka pa če bi vi kupili T2 in totim pizdekom jebali mater na njihovem domačem terenu…Cena? Prava malenkost… 350 meljonof ojrotof, pa še nič nimamo proti, če jih kupite tako, kot ste hoteli,…iz Hrvaške….vem ja, da je to prevelika cena na naročnika, ma T2 jih toži za 120 meljonof, to morate tudi vpoštevati, kajti to tožbo bomo zlahka dobili…”

Lp shaman na Forumu Financ

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Cerkev, skupnost, občestvo, Knjiga, Slovenija, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, komunikacije, liberalne reforme ( PRO FREE Market) | Brez komentarjev »

Kdo je uničil električni avto?

Objavil pavel dne 11.01.2008

Film je dolg 1 uro in pol in je razdeljen na devet delov.

Pripoveduje, kako je GM od leta 1996 do leta 2004 dal na trg nekaj deset električnih avtomobilov. Pa ne v prodajo, zgolj v zakup.To se je dogajalo v državi Kalifornija, ki je najbolj umazana država zaradi emisij.

Potem pa je začel GM umikati svoj avto. Prav tako Toyota, Honda, Opel, Ford itd.

Film se na koncu s pomočjo ekologov, znanstvenikov, navdušencev itd. sprašuje kdo je avto ubil, uničil?

  1. Naftni trgovci, ki služijo biljone dolarjev na mesec zgolj s preprodajo nafte
  2. Avtomobilski proizvajalci, ker el. avto ne potrebuje drage zastopniško -vzdrževalne mreže ( skoraj ni  vzdrževanja avta, vsaj glede el. motorja)
  3. Zvezna vlada
  4. seveda doda še kar nekaj razlogov, ki pa so posredno zgolj pesek v oči
Bistvo je, da podjetniško, znanstvene in entuziastilčne množice, ki dela na obnovljivih virih energije in na električnem avtomobilu ne bo mogel zaustaviti noben KARTELNI lobi več. Američani ne bi bili američani, če ne bi bili polni uporniškega, aziskovalnega in podjetniškega duha. Never give up! Prebudila se je tudi Japonska, prebudila se je Azija in tudi Evropa.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Amerika, Film, Japonska, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, ZDA, avto, ekologija, energetika, gospodarstvo oz. ekonomija, mediji, novinarji, politika, tehnologija in znanost | 1 komentar »

Intervju z novo stranko LIBERALCI v reviji MAG

Objavil pavel dne 11.01.2008

Pohod na parlament

Ustanavljanje nove liberalne stranke ( KLASIČNI LIBERALCI)

V prihodnjih tednih se bo tudi uradno registrirala nova stranka, ki se bo kratko in jedrnato imenovala Liberalci. Njihova glavna načela so prosti trg, nizki davki in delujoča pravna država, prvi večji projekt pa bo v začetku januarja predstavitev načrta, po katerem bi znižali ceno stanovanj v Sloveniji.

Neformalni vodja ustanovnega odbora Tomaž Štih pravi, da ne gre za stranko za ene volitve, ampak si želijo dolgoročne umestitve v politični prostor. Drug član odbora Marko Pavlišič meni, da ekonomsko gledano sodijo na desni politični spekter, glede vrednot pa bolj na levo. Liberalci so za maksimiranje svobode, vendar hkrati tudi za maksimiranje odgovornosti. V program so med drugim zapisali, da zavračajo »kriminalizacijo ravnanj, ki po svoji naravi pomenijo prekršek zoper ideološko moralo in zločin brez žrtve.« Povedano bolj neposredno, zavzemajo se za legalizacijo drog in prostitucije, saj menijo, da škodovanje samemu sebi ni zločin.

Ideologi in podporniki. Šušlja se, da za ustanovitvijo liberalcev stojijo mlado ekonomisti, ki so se najprej opekli pri poskusu izvedbe reform pod zdajšnjo vlado, nato so za kratek čas našli zatočišče v SD, sedaj pa nekateri sodelujejo z LDS. Dejstvo, da so se nekateri zatekli k LDS po mnenju ustanoviteljev kaže na pomanjkanje prave liberalne stranke. Štih je ta namigovanja zanikal z ugotovitvijo, da mlado ekonomisti niso več kompaktna skupina, ampak so se njihove poti nekoliko ločile. Potrdil pa je, da jih dokaj dobro poznajo in da obstaja simpatija do njih. Zelo bodo veseli, če se bo kakšen izmed njih videl v njihovi stranki in upajo, da bodo nekateri pripravljen delovati v častnem razsodišču stranke, ki ni strankarska funkcija, kjer potrebujejo vrhunske avtoritete na področju liberalizma. Štih nam je potrdil, da so mesto v razsodišču ponudili tudi ekonomistu Radu Pezdirju, ki naj bi bil pripravljen prevzeti to funkcijo.

Razlogi za ustanovitev. Bodoči liberalci so mnenja, da v Sloveniji ni prave liberalne stranke, ki je v svojem bistvu desna stranka. Po Štihovih ocenah je LDS leva, celo socialistična stranka. »Če primerjamo načela liberalizma in rezultat njihove vladavine lahko opazimo, da se država ni umaknila iz gospodarstva, da imamo visoke davke in slabo delujočo pravno državo. LDS je bila liberalna le za njihove elite, ne pa tudi za ostale državljane,« je strnil misli glavni pobudnik nove stranke. Ena izmed poglavitnih nalog nove stranke bo tudi rehabilitacija imena liberalci. Opažajo, da se pri nas stranke ločujejo v odnosu do polpretekle zgodovine, medtem, ko so si glede ekonomskih vprašanj zelo sorodne. Zato so prišli do spoznanja, da morajo za uveljavitev svojih idej ustanoviti stranko. Tako meni tudi Dušan Bevc, eden izmed pobudnikov, ki pravi, da je »izziv realizirati naše politične pravice.« Mnogo podpornikov in bodočih članov izhaja iz Libertarnega kluba, prepričani pa so, da bodo prepričali tudi mnoge male in srednje podjetnike, ki jih duši struktura slovenskega gospodarstva. Menijo, da bodo slednji tudi glavni vir financiranja nove stranke. Zaenkrat vse aktivnosti plačujejo pobudniki sami oziroma pobirajo trikrat višjo članarino kot uveljavljene stranke. Pač po načelu, če hočete imeti liberalno stranko, jo morate plačati. Upanje v uspeh na državnozborskih volitvah prihodnje leto, jim daje veliko število neopredeljenih in protestnih volivcev. Po Pavlišičevem mnenju so njihovi potencialni volivci vsi, ki jih moti prevelika razlika med bruto in neto plačami.

»Gremo v drugo smer.« V zadnjem letu pred volitvami smo priča političnim premikom na strankarskem prizorišču. Stranka AS se je združila z Zares, še prej so se krščanski socialisti priključili SD, oboji si tako želijo povečati možnosti za vstop v parlament. Liberalci so se odločili za nasprotno smer, saj ne želijo sklepati nenaravnih koalicij. Zadali so si cilj, da zagovarjajo določene vrednote in odpirajo pomembna vprašanja. Kot pravijo so skoraj vsi pobudniki na precej dobrih položajih v svojih podjetjih in jim vstop v parlament ne pomeni vrhunec kariere. Imajo pa željo in voljo nekatere stvari spremeniti. V primeru preboja v parlament so pripravljeni sodelovati z državotvornimi strankami, kot so SDS ali SD. Ne vidijo pa se v koaliciji z bolj oportunimi strankami, ki jih lahko vidimo v vsaki vladi, ne glede na vrednostno izhodišče. Med take stranke po njihove sodita Desus in SLS, težave pa vidijo tudi v sodelovanju z Zares. Pravijo, da v stranko ne bodo vabili starih obrazov iz nekaterih drugih zgodb, kot so to storili v omenjeni stranki. Poleg tega se bodo tudi otepali kadrov, ki so bili člani bivše komunistične partije.

Odnos do aktualnih tem. Model privatizacije NKBM ocenjuje kot zelo dober in upajo, da se bodo takšni odkupi v bodoče hitreje in pogosteje izvajali. Ta način se jim zdi idealen, ker država dobi denar, državljani se spremenijo v vlagatelje, kar spodbuja ekonomijo. Želijo si, da bi pri bodočih odkupih državnih podjetij bil še večji delež namenjen fizičnim osebam, katerim bi delnice delili po »hrvaškem« sistemu. Najprej bi vsem zainteresiranim dali eno delnico, nato drugo in tako naprej dokler bi posameznik imel kapital.

Zelo pomembno se jim zdi odpiranje za politike nehvaležnih tem, kot je na primer reforma pokojninskega sistema. Ocenjujejo, da se uveljavljene stranke ustrašijo takih projektov, ker jim lahko močno zmanjšajo možnosti za reelekcijo. Ob tem poudarjajo, da socialni populizem, ki se ga gredo vse stranke, ni stabiliziral še nobene pokojninske blagajne ali optimiziral zdravstveni sistem.

V Sloveniji večino gospodarstva obvladuje nekaj močnih kapitalskih stebrov. Liberalci pravijo, da gre za elite, ki so do svojega kapitala prišle mimo konkurenčnega boja in s pomočjo političnih zvez. Upajo, da boj vlade proti tajkunom pomeni konec tranzicije in da se bodo na trgu vzpostavili konkurenčni odnosi. Ocenjujejo, da je sedanja vlada hotela s projektom druge elite (prva se je vzpostavila v času prejšnjih vlad) vzpostaviti neko ravnotežje, namesto, da bi to dosegli s spodbujanjem delovanja trga. Projekt je propadel in zametki druge elite so se zlili s prvo.

Ustanovitelji se zavedajo, da je projekt nove stranke zelo zahteven, saj kot deklarirano desna politična opcija, ki črpa ideje in vzore v thacherizmu in reganizmu ne bodo naleteli na veliko odobravanje v slovenskih medijih. Štih meni, da imamo pri nas še vedno pluralizem znotraj partije oziroma smo znotraj nekega načina razmišljanja iz katerega ne smemo stopiti. Ob tem se ne zavzemajo za podreditev ali spreobrnitev obstoječih medijev, ampak rešitev vidijo v ustanavljanju in podpiranju drugače mislečih.

Kot kaže v Sloveniji res obstaja neke vrste partijsko enoumje, saj so si uveljavljene stranke v ekonomskih in socialnih pogledih zelo podobne, razlikujejo se le v nekaterih ideoloških vprašanjih. V njihovo parlamentarno družbo pa težko prodre neka sveža stranka, z drugačnim socialno-ekonomskimi idejami in prioritetami. To dokazuje tudi odsotnost neke stabilne ekološke oziroma zelene stranke, ki so značilne za večino evropskih parlamentov.

LUKA JAKŠE, revija MAG, 3. januar 2008

luka.jakse@mag.si

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Slovenija, gospodarstvo oz. ekonomija, liberalne reforme ( PRO FREE Market), politika, stranka LIBERALCI | 3 komentarjev »

T-2 problemi

Objavil pavel dne 11.01.2008

Telekomunikacijsko podjetje T-2 je zanimivo, celo kontroverzno. Podjetje, ki se po svojem poslovanju načeloma ne bi nič kaj razlikovalo od drugih novih ponudnikov na trgu telekomunikacijskih storitev kjerkoli v Evropi ali Ameriki, tudi v Sloveniji ne. Običajno zelo mukotrpno, dolgoletno prebijanje onstran profitnega roba ob velikanskem že delujočem ponudniku, ki te spotika na vsakem koraku. Običajen primer. Če ne bi šlo za “osebno zgodbo”. In če ne bi za podjetjem stala slovenska Cerkev.

Siol je izkoriščal Telekomovo infrastrukturo

T-2 je osebna zgodba Mirana Krambergerja, nekdanjega idejnega očeta projekta Siol (1996) in nato z letom 2001 tudi njegovega direktorja. Siol je bil ustanovljen kot hčerinsko podjetje Telekoma, ki je,

  1. izkoriščajoč Telekomovo fizično infrastrukturo,
  2. dolga leta s številnimi nelojalnimi poslovnimi praksami izrivalo konkurenco in
  3.  vzdrževalo monopolni položaj na trgu dostopa do interneta.
  4. Bitka je bila krvava, Siol ni izbiral sredstev pri zatiranju konkurence,
  5. od preprečevanja uporabe določenih Telekomovih številk za dostop do interneta na Telekomovem omrežju alternativnim ponudnikom, nedovoljene vezave ISDN/ADSL,
  6. (ne)razvezovanja lokalnih zank do predatorskih cen (cenovnih škarij).
  7. Siol je prek Telekoma monopolno izrabljal javno fizično infrastrukturo, ki mu jo je zgradila država in
  8. je bila za Siol praktično zastonj,
  9. drugim alternativnim ponudnikom pa jo je Telekom drago zaračunaval.
  10. Tako drago, da niso bili konkurenčni Siolovim cenam.

Kramberger je tehnik in ekonomist

Arhitekt teh praks naj bi bil, pravijo insiderji, Kramberger. Menda je ustanovil celo tako imenovani sektor za operaterje, ki ga je enkrat na teden brifiral, kako je treba “ravnati” s konkurenco. Poznavalci pravijo, da je bil Kramberger nujen za Telekom. Samo Kuščer, nekdanji urednik Monitorja, ga ocenjuje: “Bil je idealna kombinacija človeka

  1. s tehnično dovolj dobrim znanjem, da ga ni vsak srednješolec peljal žejnega čez vodo,
  2. hkrati pa mu je bila jasna ekonomika telekomunikacij.
  3. Ob tem je treba seveda povedati, da je bil kot človek fizično impresiven,
  4. aroganten in
  5. zelo hiter z izjavami,
  6. zavračanji,
  7. zasmehovanji in
  8. (menda) celo resnimi grožnjami.
  9. Na svojem terenu je bil absolutist in brezkompromisen vladar.
  10. V šahu je držal male ponudnike interneta, ministrstvo in agencijo, celo Arnes.” (Monitor, junij 2003). Mirana Krambergerja in generalnega direktorja Telekoma, Petra Graška, so odstavili februarja 2004, formalno zaradi njunih “vizionarskih” (a prezgodnjih) idej o reintegraciji Siola v Telekom (ki pa se je dejansko zgodila tri leta pozneje), neformalno pa, ker je postal pritisk EU za liberalizacijo telekomunikacijskih storitev prehud. Reintegracija Siola je bila seveda potrebna, ker je bil Siol, zaradi predatorskih cen, povsem nedobičkonosen, kljub izdatni podpori Telekoma (večkratne dokapitalizacije …).

Kramberger kot Steve Jobs

Iz te negativne zgodbe je nato Kramberger naredil novo zgodbo. Še istega leta je ustanovil T-2, novega ponudnika telekomunikacijskih storitev. Nekako tako kot Steve Jobs, soustanovitelj Appla, ki je moral leta 1985 svojega “otroka” zapustiti, nakar je ustanovil računalniško podjetje NeXT. Steve Jobs se je leta 1997 po menedžerskem odkupu zmagoslavno vrnil na Apple. No, zgodba Mirana Krambergerja je tukaj malce drugačna od zgodbe Steva Jobsa. Steve Jobs je začel z ničle, s svojim kapitalom, pri katerem je njegov največji kapital znanje. Daleč od tega, da bi Krambergerju očitali pomanjkanje znanja, prav nasprotno. Razlika je v kapitalskem ozadju in metodah delovanja.

Kramberger je kapital za T-2, goro kapitala, če smo natančni, dobil pri Cerkvi. Ker je nečak mariborskega škofa Krambergerja, mu to ni bilo preveč težko. S seboj na T-2 pa je odpeljal vse najboljše kadre s tega področja v Telekomu. No, ne čisto vseh. Nekatere je pustil na Telekomu. Insiderji pravijo, da zato, da bi Telekom še naprej zatiral konkurenco na področju dostopa do interneta, kot je bilo zastavljeno pod Krambergerjem. Zakaj? Ker je ves čas računal na odškodninsko tožbo do Telekoma. Ker je eden najboljših poznavalcev trga telekomunikacijskih storitev v Sloveniji, mu je bilo jasno, da s postopnim prodiranjem kot alternativni ponudnik storitev na Telekomovem omrežju ne more uspeti.

Zato je stavil na

  1. postavitev lastnega, predvsem optičnega omrežja in
  2. z najnovejših tehnologij za prenos podatkov,
  3. ter seveda na nadaljevanje brutalne Telekomove prakse zatiranja konkurence.

Na prvi pogled Krambergerju uspeva, T-2 je kot prvi v Sloveniji uvedel storitve na osnovi VDSL in pozneje še tehnologije FTTH širokopasovnega dostopa. T-2 gradi svoje lastno optično omrežje, s čimer postaja neodvisen od Telekoma. Hkrati je T-2 januarja 2007 vložil odškodninsko tožbo proti Telekomu v višini 129,5 milijona evrov, in sicer iz enakega razloga, kot se je ves čas pritoževala tudi preostala konkurenca: Telekom naj bi z diskriminacijo med podjetjema Siol in T-2 ter z zavlačevanjem pri izvajanju storitev povzročal, da se uporabniki interneta več odločajo za Siol, kot bi se sicer. Gre za tako imenovani vzvodni učinek, ko neko podjetje prevladujoči položaj na enem trgu uporablja zato, da si poskuša z delovanjem na tem trgu zagotoviti prednost pred konkurenco tudi na drugem, od prvega odvisnem trgu, ki jo preganjata tako evropska kot tudi specialna domača zakonodaja (82. člen pogodbe Evropskih skupnosti in tudi 10. člen zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK). Zanimivo pa je, da se Kramberger kot idejni oče T-2 sklicuje na tovrstno omejevanje konkurence, medtem ko je še novembra 2004 izjavil: “Telekom nikoli v svojem delovanju ni privilegiral Siola, tudi če je tak sklep UVK, to še ne pomeni, da je tako tudi bilo!” (Finance, 23. novembra 2004) T-2 ima problematičen odnos do uporabnikov

Pri Krambergerju gre vsekakor za zelo zanimivo zgodbo, vprašanje pa je, ali se mu bo na koncu izšla. Njegov T-2 je kljub izdatnim kapitalskim injekcijam (samo decembra lani je dobil dve) hudo prezadolženo podjetje, število naročnikov pa (pre)počasi narašča. Problematična naj bi bila kakovost storitev T-2 (številni izpadi) ter slab odnos do uporabnikov, česar so polni praktično vsi spletni forumi. Hkrati je T-2 v svoji želji po hitrejšem dobičku stavil na ponudbo tudi pornografskih programov prek svoje ponudbe digitalne TV. S tem pa je, po dolgem zamiku sicer, razburil vodstvo Cerkve, ki zdaj grozi, da bo T-2 prodala, če ne neha ponujati pornografskih vsebin.

Kako močni so cerkveni moralni pritiski?

Vprašanje, ki se ob tem postavlja in od katerega je odvisna usoda Krambergerja, pa je seveda, kako močni so moralni pomisleki Cerkve, da bi se hitro kapitalsko umaknila iz T-2. Če Cerkev T-2 proda danes, bo pridelala veliko kapitalsko izgubo, saj je vrednost T-2 še sorazmerno nizka. Ob približno 50 tisoč uporabnikih in dobri tržni ceni uporabnika denimo 700 evrov po glavi (dvakrat več kot je Telekom plačal za porabnike Sinfonike), bi bila cena T-2 okrog 35 milijonov evrov, pa še kakšnih 15 do 20 milijonov bi lahko iztržil za svoje omrežje. Ta cena pa je seveda nekajkrat nižja od tiste, ki se pojavlja v medijih (350 milijonov evrov). Hkrati pa bi T-2 s tem izgubil podporo Cerkve, s čimer bi se njegova teža v odškodninski tožbi do Telekoma precej zmanjšala.

Vprašanje, ali bo Kramberger Steve Jobs slovenskih telekomunikacij, torej ni povsem na mestu. Kajti to niti ni ključno odvisno od njega, ampak predvsem od moralne trdnosti in globine zakladnice slovenske Cerkve. Če ne bo prevladala moralnost, ampak podjetniški duh in pohlep po bogatenju Cerkve in bo ta vztrajala pri naložbi v T-2 še leto ali dve, bo Kramberger nekoč slavljen kot pogumen, vizionarski in uspešen menedžer. Če pa bodo prevladala morala in vrednote, za katere se naša in globalna Katoliška cerkev zavzemata in bo Cerkev na hitro prodala T-2, bo Kramberger pač le še eden izmed tistih padlih angelov, ki umrejo zagrenjeni.

Dilema Cerkve je torej jasna: dobiček ali morala? Bogastvo na zemlji ali bogastvo v nebesih? In od njenega izida je odvisna poslovna usoda nečaka mariborskega škofa. Huda dilema za Cerkev.

Jože P. Damijan, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani in Inštitut za ekonomska raziskovanja ter Vienna University of Economics and Business Administration in nekdanji minister za razvoj 

V Financah

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Cerkev, skupnost, občestvo, Slovenija, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, gospodarstvo oz. ekonomija, komunikacije, liberalne reforme ( PRO FREE Market), tehnologija in znanost | 1 komentar »

GB za JE v letu 2008

Objavil pavel dne 11.01.2008

Britanska vlada je naznanila podporo gradnji novih jedrskih elektrarn.

Jedrsko energijo je označila za

  1. varen in
  2. preizkušen vir,
  3. primeren za boj proti podnebnim spremembam.
Izgradnjo novih elektrarn pa naj bi financirala zasebna energetska podjetja, ne vlada. ( to bi moralo biti tudi v Sloveniji)

Britanski minister za gospodarstvo John Hutton je predstavnikom spodnjega doma parlamenta dejal, da bi morala imeti jedrska energija, poleg virov z nizko vsebnostjo ogljika, mesto v prihodnji proizvodnji energije v tej državi. Po njegovih besedah je jedrska energija “preizkušen in varen” vir električne energije.

Svet dobiva elektriko iz TE na premog v 80%( Slovenija 33%). Če bi JE nadomestile te TE, bi ostal samo še promet največji onesnaževalec zraka, predvsem s CO2. TE na premog so največji onesnaževalci okolja, zeleni pa nič!

JE elektrarne so trenutno najbolj racionalen, velik vir elektrike. Hkrati pa naj se vmes spodbuja raba OVE, in to podjetniško in ne socialistično z napovedovanjem 5-letnih planov in ciljev ” kaj bi morali narediti” – hkrati pa se z zakonodajo ovira podjetja in njihove investicije.!

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Socialistična Federativna Republika EU, ekologija, energetika, gospodarstvo oz. ekonomija, liberalne reforme ( PRO FREE Market) | Brez komentarjev »

Argumenti o Triglavu

Objavil pavel dne 11.01.2008

Že spet moram začeti s kaj je res in kaj ni pri Triglavu.

Prvič. Desus med drugim razlaga, da Triglava ne smemo prodati, ker bo to slabo za upokojence, oziroma da jih skrbi, kako bo s stabilnostjo pokojninske blagajne. Očitno so pozabili, da če nekaj prodaš, potem za to dobiš denar. Ali gre to v pokojninsko blagajno, je politična odločitev. Ali je pametna ali ne, je drugo vprašanje.

 

Drugič. SLS se zavzema – tudi tukaj se pridružuje Desus -, da Triglava ne smemo prodati, ker ne smemo ostati brez srebrnine, ker moramo misliti na nacionalni interes in ker nimamo kaj prodajati dobrih slovenskih podjetij. Naj zdaj grdo podtaknem: dobrih slovenskih podjetij nimamo kaj prodajati, razen če bi jih prodali denimo Bošku Šrotu. Prosim, nikar ne pozabite, da je prvi človek SLS Bojan Šrot brat medijskega, pivovarskega in trgovinskega kralja Boška Šrota. Oznaka tajkun bi bila groba, žaljiva, tendenciozna. Če verjamete v nacionalni interes, ki ga reklamira SLS, prosim, ne cvilite zaradi

  1. nekonkurenčnosti,
  2. visokih cen in
  3. nizkih plač.

 

Tretjič. Zares govori, kako bi bilo najbolje, da se Kadovih 35 odstotkov Triglava, ki so rezervirani za fizične osebe, prenese na Zpiz. Prek javne prodaje pa se izvede dokapitalizacija, s katero zavarovalnica dobi svež kapital. Tale ideja je tipična oživitev cincarske, neučinkovite, a politično všečne logike nekdanjega LDS. Zaresna privatizacija nikakor, svež kapital pa se lepo sliši. Ali ga Triglav res potrebuje, ni pomembno. Širitev na Balkan je popularna, pa je tudi smotrna? Ali ne bi bilo bolje, da Triglav najprej “poštima” tisto, kar je že nakupil, preden gre v nadaljnje širitve? Učinkovitost Zaresa očitno ne zanima.

In četrtič. Kakšna je že razlika med tem, če je Triglav na Kadu ali na Zpizu? Že slišim formaliste, da je ogromna. Ampak v resnici tako za učinkovitost zavarovalnice, za sistem, ali pa za globino vaših denarnic razlike ni.

Če je koga od politikov po naključju zapustil spomin, volivci so bili na referendumu odločno proti, da s Triglavom razpolaga Kad. Ali, dragi gospodje iz SLS, Desusa, SD in Zaresa, mislite, da jim bo všeč, da gre njihov delež na Zpiz?

Ali pa bi volivci denar od Triglava raje imeli v svojih denarnicah – tukaj in zdaj?

Izmed vseh doslej ponujenih možnosti za fizične osebe se mi je javna prodaja Triglava zdela najmanj slaba rešitev in to kljub pastem. Zpiz je slabša možnost. Slabša morda celo od najbolj populističnega predloga, ki ga še ni na mizi, in sicer, da se Triglav preprosto razdeli Slovencem.

  1. Zpiz namreč pomeni nadaljnji politični boj v Triglavu,
  2. odlaganje privatizacije,
  3. bohotenje klientelnih interesov,
  4. manjšo gospodarsko učinkovitost zavarovalnice, ter, upam si trditi,
  5. manjšo učinkovitost in konkurenčnost zavarovalniškega trga.
  6. To se bo poznalo na denarnicah.
  7. Tiste od političnih mecenov bodo še debelejše.
  8. Tiste druge, kjer je večina volivcev, bodo še tanjše.

Simona Toplak, Finance

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Slovenija, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, liberalne reforme ( PRO FREE Market), politika | Brez komentarjev »