PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Prispevek obnovljivih virov energije (OVE) k varnosti in zanesljivosti energetske oskrbe

Objavil pavel, dne 9.01.2008

Proizvodnja elektrike iz obnovljivih virov energije je v veliko primerih že konkurenčna s proizvodnjko s konvencionalnimi viri energije, njihova uporaba zmanjšuje tveganja zaradi odvisnosti od cene energentov, zaradi razpršenosti virov so manjša tveganja povezana z napadi in naravnimi nesrečami, nenazadnje pa ima pozitiven vpliv tudi divezifikacija energetskih virov in držav uvoza.

Podobne prednosti kot pri proizvodnji elektrike pa veljajo tudi za proizvodnjo toplote iz obnovljivih virov energije, navaja poročilo Mednarodne agencije za energijo – IEA, ki se ukvarja z vprašanjem doprinosa obnovljivih virov energije k zanesljivosti in varnosti oskrbe z energijo.

Varnostna tveganja vključujejo nezmožnost omrežja, da vzdrži obremenitve zaradi velikega povpraševanja, napad na centralizirane proizvodne objekte ter prenosno in distribucijsko omrežje in zmanjšanje svetovne dobave zaradi političnih dejanj. Tveganja v IEA razvrščajo v tri katetorije:

  • nestabilnost energetskega trga, ki je posledica političnih razmer in se kaže predvsem skozi ceno energije
  • tehnične okvare, ki imajo velike posledice predvsem, če se zgodijo v velikih in med seboj povezanih sistemih
  • fizične poškodbe – terorizem, piratstvo, sabotaža, naravne nesreče
Zelo različni viri obnovljive energije vključeni v sistem ustvarjajo decentralizirano proizvodnjo elektrike in lahko pomenijo večjo varnost, posebej če gre za veliko število majhnih in srednje velikih proizvodnih enot ki so locirane bližje točke obremenitve. Velike hidroelektrarne, geotermalna energija, biomasa in sončne termoelektrarne so primerljive s konvencionalnimi fosilnimi termoelektrarnami, fotovoltaika, veter in male hiidroelektrarne so bolj variabilne. Prednost obnovljivih virov energije je, da so fleksibilni tako glede velikosti kot glede priključitve na prenosno ali distribucijsko omrežje, kar ima pozitiven vpliv na varnost in zanesljivost dobave energije.

Hidroelektrarne z zbiralniki predstavljajo pomembno rezervo in lahko pokrijejo nenadne fluktuacije ali povečanje povpraševanja. Fotovoltaika je odvisna od številnih sezonskih dejavnikov preko leta in tudi preko dneva, kar je treba nadomestiti z fleksibilnim omrežjem ali shranjevanjem energije. Tudi proizvodnja vetrnih elektrarn je odvisna od zunanjih dejavnikov, ki jih ni mogoče napovedati. Koncentrirana sončna energija v sončnih termoelektrarnah zagotavlja elektriko predvsem v območjih z dolgim neposrednim sončnim obsevanjem in lahko služi za proizvodnjo pasovne električne energije, če ima vgrajene sisteme za shranjevanje energije, ki pa trenutno niso ekonomsko upravičeni. Za pasovno proizvodnjo sta primerni tudi biomasa, ki pa je nekoliko odvisna od dobave surovin, ter geotermalna energija. Energija oceanov pa je trenutno le potencialna, proizvodnja s pomočjo valovanja in plimovanja je sicer variabilna, vendar obstajajo vzorci, na podlagi katerih je mogoče dobro napovedati proizvodnjo.

Podobne prednosti veljajo tudi za uporabo obnovljivih virov energije za ogrevanje. Znotraj držav OECD se daleč največ toplote iz obnovljivih virov energije proizvede znotraj držav EU-15, na svetovni ravni pa delež obnovljivih virov energije, tako biomase kot geotermalne energije in sončne energije, predstavlja približno 18,4 %. Med različnimi viri energije pa s skoraj dvema tretjinama prevladuje lesna biomasa, največja proizvajalka je Švedska, sledijo Finska, Danska in Avstrija. Lokalna uporaba obnovljivih virov energije za ogrevanje zmanjšuje cenovno odvisnost od fosilnih goriv, majhna je tudi možnost tehničnih napak, pri manjših sistemih daljinskega ogrevanja so posamezni končni uporabniki razbremenjeni stroškov investicije, majhno je tveganje za fizične poškodb zaradi terorizma ali naravnih nesreč. Tehnični potencial za pridobivanje toplote iz biomase, geotermalnih virov in sonca je velik, da pa bi lahko izkoristili vse prednosti, ki jih ponujajo, morajo doseči velik tržni delež, saj so kljub temu, da so nekateri že konkurenčni klasičnim fosilnim virom ogrevanja, še vedno premalo prisotni na trgu.

Nenazadnje pa k manjši odvisnosti od fosilnih goriv, njihove cene in dostopnosti prispevajo tudi biogoriva in s tem povečujejo varnost in zanesljivost dobave. S tem lahko postanejo del rešitve najbolj perečih vprašanj na svetu, visokih cen nafte in onesnaženosti, ter razvoja podeželja. Da bi biogoriva dosegla pomemben delež kot transportno gorivo, pa je potrebno veliko še investicij.

avtorica Martina Budal na portalu energetika.net

  • Share/Bookmark

Komentiraj



Vi ste prijavljeni objavi komentar.