PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Več tisoč vgrajenih enot mikro soproizvodnje v Evropi kaže, da je v zadnjih letih prišlo do pomembnega tehnološkega razvoja tudi pri najmanjših enotah soproizvodnje toplote in električne energije (med mikro soproizvodnjo uvrščamo enote z električno močjo do 50 kWe), ki postaja zrel tržni izdelek, ki ga bomo vedno pogosteje srečevali tudi v vsakodnevnem življenju.

Enote mikro soproizvodnje nadomeščajo običajne kotle za ogrevanje in kot stranski produkt proizvajajo še električno energijo, kar omogoča prihranke primarne energije in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 20–30 %.

V Veliki Britaniji, kjer letno vgradijo 1,1 milijona kotlov, pričakujejo, da bodo po letu 2010 vgradili že 400.000 enot mikro soproizvodnje na leto. Tehnološko na trgu trenutno prevladujejo plinski motorji.

Po številu prodanih enot

1. je v Evropi na prvem mestu proizvajalec Senertec z enoto Dachs (5 kWe in 12 kWt, cena okrog 15.000 evrov), ki je do letošnjega leta prodal že več kot 18.000 enot.
2. Na trgu pa so prisotni tudi drugi proizvajalci, predvsem Buderus z enoto Loganova (18 in 50 kWe),
3. Vailant z enoto ecoPOWER(prilagodljiva moč obratovanja od 1,3–4,7 kWe),
4.  TEDOM,
5. TOYOTA in
6. drugi, saj je globalni razvoj te tehnologije v zadnjihletih zelo dinamičen.

Za posamezna gospodinjstva so primernejše manjše enote z močjo okrog 1 kWe, kjer trenutno v Evropi še ni prave ponudbe plinskih motorjev. Honda pa na Japonskem že od leta 2003 trži plinski motor Ecowill z močjo 1 kWe (2,8 kWt); skupna prodaja do letos pa je že presegla 50.000 enot. Nekateri vidijo možnost razvoja tudi v povezovanju mikro enot soproizvodnje v gospodinjstvih in električnih (hibridnih) avtomobilov, saj bi se proizvedena električna energija lahko v nočnem času uporabila za polnjenje baterij, kar pa je popolnoma nov vidik uporabe soproizvodnje. Pri najmanjših enotah mikro soproizvodnje veliko obeta razvoj enot s stirlingovim motorjem z zunanjim izgorevanjem, pri katerem je mogoča uporaba različnih goriv, tudi biomase (npr. pelet), majhne dimenzije in tiho delovanje pa omogoča njihovo vgradnjo tudi v stanovanja. Enoto WhisperGen (1,2 kWe in 8 kWt) že pospešeno testirajo v več evropskih državah, saj je za načrtovano širšo prodajo, ki naj bi stekla v začetku leta 2009 (podjetje E.ON UK, cena okrog 4.000 evrov), potrebno zagotoviti brezhiben izdelek, prilagojen vsem zahtevam tržišča široke potrošnje. Intenziven razvoj poteka tudi na področju enot na gorivne celice, ki je ena od tehnoloških prioritet Evropske komisije, ki želi s povezovanjem proizvajalcev in raziskovalnih institucij učinkovito pospešiti njihov razvoj. Poskusno je bilo vgrajenih že nekaj 100 enot (Sulzer Hexis, Vaillant, RWE Fuel Cells idr.), ki tako po velikosti (nekaj kWe) kot tudi zaradi manj zahtevnega vzdrževanja (ni gibljivih delov) veliko obetajo. Mikro soproizvodnja postaja del našega življenja Pri vseh tehnologijah mikro soproizvodnje je možna tudi uporaba obnovljivih virov energije, kar njene prednosti pretvorbe goriva z visokim izkoristkom še poveča. V spletni bazi projektov male in mikro soproizvodnje, izdelane v okviru projekta COGENchallenge (www.cogen-challenge. org), je med več kot 1.200 predstavljenimi projekti kar 350 mikro enot, kar potrjuje njeno dobro prakso. Tudi v Sloveniji že deluje vsaj 7 mikro enot (5 jih je že predstavljenih v spletni bazi), primeri dobre prakse pa lahko poleg finančnih spodbud največ prispevajo k prihodnjemu razvoju. Prihodnji razvoj mikro soproizvodnje je vsekakor nehvaležno napovedovati, izkušnje pa kažejo, da lahko glede na velik potencial tudi te enote pomembno prispevajo k doseganju ambicioznih ciljev EU glede povečanja energetske učinkovitosti, zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in deleža obnovljivih virov do leta 2020. Prvi ocenjen tehnični potencial za mikro soproizvodnjo v Sloveniji se giblje okrog 250 MWe oz. letno proizvodnjo električne energije blizu 1 TWh, kar predstavlja okrog 8 % sedanje končne porabe električne energije. Sedanje izkušnje z delovanjem enot mikro soproizvodnje potrjujejo njihove prednosti, hkrati pa je za doseganje želenih rezultatov tudi pri teh enotah nujno skrbno načrtovanje in dimenzioniranje enot. Na obsežnih testiranjih so se pokazale tudi nekatere njihove pomanjkljivosti, na primer nižji izkoristki in večje izgube pri obratovanju z več prekinitvami, ki se lahko pojavljajo pri neenakomernem odjemu toplote v gospodinjstvih (čas ogrevanja enote brez proizvodnje električne energije ipd.). Za povsem konkurenčen nastop enot mikro soproizvodnje na milijonskem trgu manjših kotlov za ogrevanje bo potrebno še kakšno leto, z večjo proizvodnjo ob sedanjem trendu rasti pa se bo zagotovo znižala tudi njihova cena. Predvsem enote z večjim obsegom obratovanja (več kot 5.000 ur letno) in ustrezno podporo države, so ekonomsko konkurenčne že danes, kar potrjuje že nekaj 10.000 delujočih enot, zato njihova uveljavitev na trgu ni več vprašljiva. V Sloveniji je aktualna prenova podporne sheme za soproizvodnjo (načrtovano za leto 2008), kjer bo pri določanju odkupnih cen električne energije na novo vpeljana tudi posebna skupina za mikro soproizvodnjo. Poleg ustreznih odkupnih cen oz. premij za proizvedeno električno energijo, pa bo potrebno marsikaj postoriti tudi za poenostavitev njihovega priključevanja na omrežje in enostavno izpeljavo vseh administrativnih postopkov. Celoten postopek vgradnje bi moral biti primerljiv z vgradnjo kotla za centralno ogrevanje, priklop na električno omrežje pa enostaven in podoben priklopu na komunikacijska omrežja (t. i. „plug & play”). Da bo postala soproizvodnja zares del našega življenja, pa bo potrebno nadaljevati z njeno promocijo, saj je potrebno kvalitetno znanje in informacije o prednostih in lastnostih te tehnologije posredovati najprej projektantom in inštalaterjem, predvsem pa jih približati vsem nam, ki postajamo njeni potencialni uporabniki. mag. Stane Merše, IJS-CEU