PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Arhiv za 9.01.2008

Cene nafte 2007/4 in 2008/1

Objavil pavel dne 9.01.2008

Decembra 2007 se je cena nafte s 84,97 ameriških dolarjev na sodček dvignila na 89,71 dolarjev.

Decembra 2007 se je cena nafte s 84,97 ameriških dolarjev na sodček v začetku meseca dvignila na 89,71 dolarjev na koncu meseca. V začetku januarja je znašala že 92,62 dolarjev na sodček, so sporočili iz OPEC-a.

Omeniti velja še mesečna povprečja cen; za oktober to znaša 79,36 dolarjev, za november 88,99 dolarjev, za december 87,19 dolarjev na sodček. Letno povprečje cen v letu 2007 je 69,10 dolarjev na sodček, so še sporočili iz OPEC-a.

V januarju 2008 pa je cena že presegla magično mejo 100$. Sklepam, da bo letos nafta dosegla ceno 120$ na sod. Nafta v letu 2008 ne bo za daljši čas padla pod 100$.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v energetika | Brez komentarjev »

Prispevek obnovljivih virov energije (OVE) k varnosti in zanesljivosti energetske oskrbe

Objavil pavel dne 9.01.2008

Proizvodnja elektrike iz obnovljivih virov energije je v veliko primerih že konkurenčna s proizvodnjko s konvencionalnimi viri energije, njihova uporaba zmanjšuje tveganja zaradi odvisnosti od cene energentov, zaradi razpršenosti virov so manjša tveganja povezana z napadi in naravnimi nesrečami, nenazadnje pa ima pozitiven vpliv tudi divezifikacija energetskih virov in držav uvoza.

Podobne prednosti kot pri proizvodnji elektrike pa veljajo tudi za proizvodnjo toplote iz obnovljivih virov energije, navaja poročilo Mednarodne agencije za energijo – IEA, ki se ukvarja z vprašanjem doprinosa obnovljivih virov energije k zanesljivosti in varnosti oskrbe z energijo.

Varnostna tveganja vključujejo nezmožnost omrežja, da vzdrži obremenitve zaradi velikega povpraševanja, napad na centralizirane proizvodne objekte ter prenosno in distribucijsko omrežje in zmanjšanje svetovne dobave zaradi političnih dejanj. Tveganja v IEA razvrščajo v tri katetorije:

  • nestabilnost energetskega trga, ki je posledica političnih razmer in se kaže predvsem skozi ceno energije
  • tehnične okvare, ki imajo velike posledice predvsem, če se zgodijo v velikih in med seboj povezanih sistemih
  • fizične poškodbe – terorizem, piratstvo, sabotaža, naravne nesreče
Zelo različni viri obnovljive energije vključeni v sistem ustvarjajo decentralizirano proizvodnjo elektrike in lahko pomenijo večjo varnost, posebej če gre za veliko število majhnih in srednje velikih proizvodnih enot ki so locirane bližje točke obremenitve. Velike hidroelektrarne, geotermalna energija, biomasa in sončne termoelektrarne so primerljive s konvencionalnimi fosilnimi termoelektrarnami, fotovoltaika, veter in male hiidroelektrarne so bolj variabilne. Prednost obnovljivih virov energije je, da so fleksibilni tako glede velikosti kot glede priključitve na prenosno ali distribucijsko omrežje, kar ima pozitiven vpliv na varnost in zanesljivost dobave energije.

Hidroelektrarne z zbiralniki predstavljajo pomembno rezervo in lahko pokrijejo nenadne fluktuacije ali povečanje povpraševanja. Fotovoltaika je odvisna od številnih sezonskih dejavnikov preko leta in tudi preko dneva, kar je treba nadomestiti z fleksibilnim omrežjem ali shranjevanjem energije. Tudi proizvodnja vetrnih elektrarn je odvisna od zunanjih dejavnikov, ki jih ni mogoče napovedati. Koncentrirana sončna energija v sončnih termoelektrarnah zagotavlja elektriko predvsem v območjih z dolgim neposrednim sončnim obsevanjem in lahko služi za proizvodnjo pasovne električne energije, če ima vgrajene sisteme za shranjevanje energije, ki pa trenutno niso ekonomsko upravičeni. Za pasovno proizvodnjo sta primerni tudi biomasa, ki pa je nekoliko odvisna od dobave surovin, ter geotermalna energija. Energija oceanov pa je trenutno le potencialna, proizvodnja s pomočjo valovanja in plimovanja je sicer variabilna, vendar obstajajo vzorci, na podlagi katerih je mogoče dobro napovedati proizvodnjo.

Podobne prednosti veljajo tudi za uporabo obnovljivih virov energije za ogrevanje. Znotraj držav OECD se daleč največ toplote iz obnovljivih virov energije proizvede znotraj držav EU-15, na svetovni ravni pa delež obnovljivih virov energije, tako biomase kot geotermalne energije in sončne energije, predstavlja približno 18,4 %. Med različnimi viri energije pa s skoraj dvema tretjinama prevladuje lesna biomasa, največja proizvajalka je Švedska, sledijo Finska, Danska in Avstrija. Lokalna uporaba obnovljivih virov energije za ogrevanje zmanjšuje cenovno odvisnost od fosilnih goriv, majhna je tudi možnost tehničnih napak, pri manjših sistemih daljinskega ogrevanja so posamezni končni uporabniki razbremenjeni stroškov investicije, majhno je tveganje za fizične poškodb zaradi terorizma ali naravnih nesreč. Tehnični potencial za pridobivanje toplote iz biomase, geotermalnih virov in sonca je velik, da pa bi lahko izkoristili vse prednosti, ki jih ponujajo, morajo doseči velik tržni delež, saj so kljub temu, da so nekateri že konkurenčni klasičnim fosilnim virom ogrevanja, še vedno premalo prisotni na trgu.

Nenazadnje pa k manjši odvisnosti od fosilnih goriv, njihove cene in dostopnosti prispevajo tudi biogoriva in s tem povečujejo varnost in zanesljivost dobave. S tem lahko postanejo del rešitve najbolj perečih vprašanj na svetu, visokih cen nafte in onesnaženosti, ter razvoja podeželja. Da bi biogoriva dosegla pomemben delež kot transportno gorivo, pa je potrebno veliko še investicij.

avtorica Martina Budal na portalu energetika.net

  • Share/Bookmark

Objavljeno v energetika | Brez komentarjev »

Mikro-so-proizvodnja We in Q v naših hišah

Objavil pavel dne 9.01.2008

Več tisoč vgrajenih enot mikro soproizvodnje v Evropi kaže, da je v zadnjih letih prišlo do pomembnega tehnološkega razvoja tudi pri najmanjših enotah soproizvodnje toplote in električne energije (med mikro soproizvodnjo uvrščamo enote z električno močjo do 50 kWe), ki postaja zrel tržni izdelek, ki ga bomo vedno pogosteje srečevali tudi v vsakodnevnem življenju.

Enote mikro soproizvodnje nadomeščajo običajne kotle za ogrevanje in kot stranski produkt proizvajajo še električno energijo, kar omogoča prihranke primarne energije in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 20–30 %.

V Veliki Britaniji, kjer letno vgradijo 1,1 milijona kotlov, pričakujejo, da bodo po letu 2010 vgradili že 400.000 enot mikro soproizvodnje na leto. Tehnološko na trgu trenutno prevladujejo plinski motorji.

Po številu prodanih enot

  1. je v Evropi na prvem mestu proizvajalec Senertec z enoto Dachs (5 kWe in 12 kWt, cena okrog 15.000 evrov), ki je do letošnjega leta prodal že več kot 18.000 enot.
  2. Na trgu pa so prisotni tudi drugi proizvajalci, predvsem Buderus z enoto Loganova (18 in 50 kWe),
  3. Vailant z enoto ecoPOWER(prilagodljiva moč obratovanja od 1,3–4,7 kWe),
  4.  TEDOM,
  5. TOYOTA in
  6. drugi, saj je globalni razvoj te tehnologije v zadnjihletih zelo dinamičen.
Za posamezna gospodinjstva so primernejše manjše enote z močjo okrog 1 kWe, kjer trenutno v Evropi še ni prave ponudbe plinskih motorjev. Honda pa na Japonskem že od leta 2003 trži plinski motor Ecowill z močjo 1 kWe (2,8 kWt); skupna prodaja do letos pa je že presegla 50.000 enot. Nekateri vidijo možnost razvoja tudi v povezovanju mikro enot soproizvodnje v gospodinjstvih in električnih (hibridnih) avtomobilov, saj bi se proizvedena električna energija lahko v nočnem času uporabila za polnjenje baterij, kar pa je popolnoma nov vidik uporabe soproizvodnje. Pri najmanjših enotah mikro soproizvodnje veliko obeta razvoj enot s stirlingovim motorjem z zunanjim izgorevanjem, pri katerem je mogoča uporaba različnih goriv, tudi biomase (npr. pelet), majhne dimenzije in tiho delovanje pa omogoča njihovo vgradnjo tudi v stanovanja. Enoto WhisperGen (1,2 kWe in 8 kWt) že pospešeno testirajo v več evropskih državah, saj je za načrtovano širšo prodajo, ki naj bi stekla v začetku leta 2009 (podjetje E.ON UK, cena okrog 4.000 evrov), potrebno zagotoviti brezhiben izdelek, prilagojen vsem zahtevam tržišča široke potrošnje. Intenziven razvoj poteka tudi na področju enot na gorivne celice, ki je ena od tehnoloških prioritet Evropske komisije, ki želi s povezovanjem proizvajalcev in raziskovalnih institucij učinkovito pospešiti njihov razvoj. Poskusno je bilo vgrajenih že nekaj 100 enot (Sulzer Hexis, Vaillant, RWE Fuel Cells idr.), ki tako po velikosti (nekaj kWe) kot tudi zaradi manj zahtevnega vzdrževanja (ni gibljivih delov) veliko obetajo. Mikro soproizvodnja postaja del našega življenja Pri vseh tehnologijah mikro soproizvodnje je možna tudi uporaba obnovljivih virov energije, kar njene prednosti pretvorbe goriva z visokim izkoristkom še poveča. V spletni bazi projektov male in mikro soproizvodnje, izdelane v okviru projekta COGENchallenge (www.cogen-challenge. org), je med več kot 1.200 predstavljenimi projekti kar 350 mikro enot, kar potrjuje njeno dobro prakso. Tudi v Sloveniji že deluje vsaj 7 mikro enot (5 jih je že predstavljenih v spletni bazi), primeri dobre prakse pa lahko poleg finančnih spodbud največ prispevajo k prihodnjemu razvoju. Prihodnji razvoj mikro soproizvodnje je vsekakor nehvaležno napovedovati, izkušnje pa kažejo, da lahko glede na velik potencial tudi te enote pomembno prispevajo k doseganju ambicioznih ciljev EU glede povečanja energetske učinkovitosti, zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in deleža obnovljivih virov do leta 2020. Prvi ocenjen tehnični potencial za mikro soproizvodnjo v Sloveniji se giblje okrog 250 MWe oz. letno proizvodnjo električne energije blizu 1 TWh, kar predstavlja okrog 8 % sedanje končne porabe električne energije. Sedanje izkušnje z delovanjem enot mikro soproizvodnje potrjujejo njihove prednosti, hkrati pa je za doseganje želenih rezultatov tudi pri teh enotah nujno skrbno načrtovanje in dimenzioniranje enot. Na obsežnih testiranjih so se pokazale tudi nekatere njihove pomanjkljivosti, na primer nižji izkoristki in večje izgube pri obratovanju z več prekinitvami, ki se lahko pojavljajo pri neenakomernem odjemu toplote v gospodinjstvih (čas ogrevanja enote brez proizvodnje električne energije ipd.). Za povsem konkurenčen nastop enot mikro soproizvodnje na milijonskem trgu manjših kotlov za ogrevanje bo potrebno še kakšno leto, z večjo proizvodnjo ob sedanjem trendu rasti pa se bo zagotovo znižala tudi njihova cena. Predvsem enote z večjim obsegom obratovanja (več kot 5.000 ur letno) in ustrezno podporo države, so ekonomsko konkurenčne že danes, kar potrjuje že nekaj 10.000 delujočih enot, zato njihova uveljavitev na trgu ni več vprašljiva. V Sloveniji je aktualna prenova podporne sheme za soproizvodnjo (načrtovano za leto 2008), kjer bo pri določanju odkupnih cen električne energije na novo vpeljana tudi posebna skupina za mikro soproizvodnjo. Poleg ustreznih odkupnih cen oz. premij za proizvedeno električno energijo, pa bo potrebno marsikaj postoriti tudi za poenostavitev njihovega priključevanja na omrežje in enostavno izpeljavo vseh administrativnih postopkov. Celoten postopek vgradnje bi moral biti primerljiv z vgradnjo kotla za centralno ogrevanje, priklop na električno omrežje pa enostaven in podoben priklopu na komunikacijska omrežja (t. i. „plug & play”). Da bo postala soproizvodnja zares del našega življenja, pa bo potrebno nadaljevati z njeno promocijo, saj je potrebno kvalitetno znanje in informacije o prednostih in lastnostih te tehnologije posredovati najprej projektantom in inštalaterjem, predvsem pa jih približati vsem nam, ki postajamo njeni potencialni uporabniki. mag. Stane Merše, IJS-CEU

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Slovenija, Socialistična Federativna Republika EU, ekologija, energetika, tehnologija in znanost | 1 komentar »

Solidarnost, dobrodelnost miljarderjev, kapitalistov vs. levičarjev

Objavil pavel dne 9.01.2008

….Milijarder letno nameni v dobrodelne namene 33 milijonov evrov….

Jebenti, a ta neoliberalni orto-turbo kapitalist, potemtakem, v dobrodelne namene da več, kot naš, male človečke ljubeči levakarski mataj in celo več kot Jankvić in vsa tajkunska srenja v Slovenistanu skupaj. Celo več kot Nevenka Črešnar Pergarjeva. In vse to navkljub temu, da so naši tajkuni pravzaprav dobri tajkuni, saj imajo bojda zelo razvito “veselje do socijalnega kapitala”.

Jebenti, človek si bi skoraj zaželel, da bi ena taka neoliberalna turbopkapitalistična 33 meljonovojrof-v-državo-kontribuirajoča-in-darujoča “svinja” prišla živeti k nam v Slovenistan.

A, ja, pardon, v UK je šel, ker je tam oproščen od davkov na prihodke iz tujine. Pri nas pa imamo načelo “svetovnega prihodka”, ki velja za vse brez izjeme od naših v Nemčiji dalajočih gastarbajterjev do nebodijihtreba takšnih tujih premožnežev. Saj ne, da bi mi s totimi davki naciljali ravno tajkune, naš veleumni davčni sistem ima poslanstvo predvsem zatolči domače bogate svinje med delafci in preprečiti, da bi sosed imel daljšega…mercedesa. he.he.

Lp shaman na Forumu Financ

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, liberalne reforme ( PRO FREE Market) | Brez komentarjev »

Prodaja Telekoma: Gantar vs. Shaman

Objavil pavel dne 9.01.2008

1Pavel je napisal(a): Z izjemo enega stavka se z Jožetom Damjanom tako rekoč v ničemer ne strinjam. Tekst je površen, zaletav, določena stališča pripisuje ljudem, ki jih niso nikoli izrekli, dokazi za trditve so zbrani po načelu “rekla-kazala”, sploh pa mislim, da v tekstu stoji samo ena stvar – in to je njegovo slepo prepričanje, da je Telekom “treba prodati pa naj stane kolikor hoče. In zdaj naprej k stavku s katerim se strinjam. Ne boste verjeli, tudi jaz menim, kot sem menil vseskozi, da bi bilo dobro če bi lahko Telekom prodali, citiram, “po ceni, ki bo višja ali vsaj blizu sedanji tržni ceni, ter ponudniku, ki bi Telekomu lahko omogočal dolgoročni razvoj” (strateškemu kupcu torej). Ampak je tu manjši problem: takšnega ponudnika kot kaže NI in malo je verjetno, da se bo pojavil tudi po 15. januarju , ko bodo trije ponudniki oddali dopolnjene ponudbe. No, če Jože Damjan vztraja pri tej trditvi, bi bilo dobro, če bi za vse kar je napisal pred to izjavo uporabil tipko “delete”, saj nekako ne sodi k stavku, ki sem ga citiral. Ne da bi s spuščal v kakšen celovit komentar njegove “hvalnice prodaji”, bom vseeno opozoril na nekatere trditve, ki po mojem ne držijo. Najprej seveda to, da me je napačno klasificiral v skupino, ki sploh nasprotuje prodaji Telekoma. Temu nikoli ni bilo tako, naj si pač pogleda moje izjave v zadnjih sedmih letih. Prav dolgčas mi je že pojasnjevati, da leta 2001-2005 nikakor niso bila leta v katerih bi lahko dobro prodali Telekom strateškemu partnerju zaradi močnega padca vrednosti TK podjetij. Omenjam samo zato, da bi opozoril na maniro “mladih ekonomistov” da, da svoje argumente lahko razložijo samo tako,da sproti malo ozmerjajo tudi druge ljudi. Okoli reguliranja telekomunikacijskega trga – zopet ne ve, da je bil do 1.1. 2001 trg dejansko zaprt in šele z dvema zakonoma iz leta 2001 in 2004 ter z vzpostavitivijo ustreznih institucij smo začeli vzpostavljati ta trg. Priznam pa, da je bilo to težje in bolj konfliktno, kot sem si predstavljal in uprava Telekoma je bila močan protiigralec v tej igri. Za tolažbo: v Veliki Britaniji so TK trg začeli opirati leta 1986, pa so se v teh letih še vedno ukvarjali z problemi razvezave lokalne zanke in številnimi drugimi problemi. Odpiranje trga je palica z dvema koncema: nekateri so našli svoje tržne niše, nekateri pa tudi niso preživeli. Kaj me je najbolj zmotilo pri njegovem članku? Gotovo stavek iz podnaslova “Prodaja Telekoma bo, ker preprosto mora biti”. Po mojem mnenju ni bolj napačnega stališča kot je to, kajti implicira prodajo “za vsako ceno” in prav v nasprotju s stavkom, ki ga je zapisal na koncu. Prodaja TS naj se zgodi, če z njo dosežemo določene cilje, kar zadeva ceno, strateško povezovanje, izboljšanje storitev, vključno s primerno ceno teh storitev itn. Že večkrat sem omenil, da je koristna prodaja večinskega dela TS ustreznemu strateškemu partnerju predvsem zaradi tega, ker TS zelo majhen in bi zaradi tega utegnil imeti resne težave v roku kakšnih desetih let. Jože Damjan v nadaljevanju utemeljuje, da je prodaja dobra tudi zato, ker je TS tipični monopolist, ki zlorablja prevladujoči položaj itn. To je res, s TS so bile velike težave. Vendar, sodeč po izkušnjah s privatiziranimi telekomunikacijskimi monopoli v vzhodnoevropskih državah, pa so težave s takšnimi monopoli še neprimerno hujše. Lahko bi natresel celo vrsto zgodb, ki so mi jih pravili ljudje iz vzhodne Evrope, kjer so praviloma prej prodali incumbente, še preden so vzpostavili trg. Nauk je: TK monopolist v državni lasti je hudo, še hujše pa TK monopol v lasti kakšne TK velikanke! Pa ni treba iti v vzhodno Evropo – lahko greste v Španijo in boste naleteli na podobne očitke, čeprav je Telefonica 100% privatna, ali pa v Nemčijo… . Damjan verjetno ne ve, da smo na tedanjem ministrstvu za informacijsko družbo vseskozi nasprotovali vezavi ISDN-ADSL, kot tudi vezavi ADSL na SIOL – vse to so bile predmet spora med večinskim lastnikom in upravo TS, ki se je iztekel v odstop tedanjega predsednika uprave… . Ne strinjam se s tem, da sta APEK in UVK z namernim nedelovanjem omogočala TS zlorabo položaja. Kvečjemu bi lahko rekli, da je bil v prvih letih TS korak pred obema regulatorjema, ki sta se svoje vloge šele učila. Tudi sicer se Damjan pri tej argumentaciji nekoliko zaplete: kako naj razumemo dejstvo, da je država kot lastnica preko regulatorjev TS zavestno omogočala zlorabo položaja, hkrati pa je imel TS največ upravnih sporov in tožb proti državi? In jih ima verjetno še danes. Damjanu se zdi tudi pomembno, da od TS s pomočjo privatizacije zbrca stran domače dobavitelje, predvsem pa Iskratel. To pomeni samo to, da bo Iskratela v “privilegiranemu” položaju zamenjal Siemens, ali pa kakšno drugo podjetje. Ne bodimo naivni: tudi drugi privatni telekomi v bolj tržnih razmerah kot so naše vzdržujejo “privilegirane” odnose z nekaterimi dobavitelji, saj na ta način želijo izkoristiti prednosti tehnološkega razvoja, obenem pa dobavitelj, ki ni sposoben opreme prodati doma nima kaj iskati na drugih trgih. Takšne povezave so škodljive tedaj, kadar takšen dobavitelj ni sposoben razvijati opreme, ali pa kadar gre za pretirane cene. In na koncu Damjan pametno sklene, da je ključno povečati dobiček TS in to tako, da poleg racionalizacije – s čimer se strinjam – poveča tudi cene. Predvsem uporabniki TK storitev bomo znali ceniti njegov nasvet. In naj mi pove – kdo l pri zdravi pameti, da bi dvigovali cene fiksne telefonije ob tem, da promet na fiksnem segmentu stalno upada? Ampak če je cilj prodaje: večji dobiček za nove (tuje) lastnike in srečno življenje nas uporabnikov z bistveno višjimi cenami, kakšnih pomembnih konurentov pa na dvomiljonskem trgu tako ali tako ne bo – potem je treba Telekom prodati, pa naj stane kolikor stane.
No evo, očitno je, da narodne vedno veljajo, saj mačka povsem očitno zacvili, ko ji stopiš na rep.

Tovariš Gantar so se oglasili in nam postregli s tipično LDS-ovsko alkimistično demagogijo.

Tovariš Pavel, uvodoma bi ti rad rekel, da vem, da ste ti in Blaž, skupaj s Frenkom Dolencom in društvom iz Iskratela, ključni protagonisti tistega, čemur jaz rečem škofjeloška smer v ogromni gori demagoškega sklicevanja na nacionalne interese. Seveda so narodno-zavedni Janša in brata Podobnik, da o nacionalističnem Jelinčiču niti ne govorim, v tej zadevi neomajno z vami. Očitno se zalo dobro ujemate, ko je Slovenijo in Slovence treba izolirati od blagodejnih učinkov investicij iz tujine. Ker vam je jasno, da kseno investitorja ne bo možno manipulirati in uporablajti za notranje politične in kleptomanske daj-dam igre brez meja. Mirkota Tuša se recimo še da, kar je Tona zelo lepo demonstriral.

Najprej te želim spomniti na dejstvo, da ima Siemens uradno nekaj manj kot 50% delež v Iskratelu, neuradno, z vpoštevanjem politično modro “parkiranih deležev”, pa 52 koma jozef. Kar pomeni, da Siemens tam mrači in oblači.

Zaključimo bratje: Dodeljevanje poslov posvečencem iz Iskratela je nacionalni interes, ampak ne slovenski, pač pa, če sploh čigav naci-interes, potem nemški. Zakaj? Predvsem zato, ker Siemens striktno, sistematično in dosledno, ampak dosledno tovariš Pavel, z Iskratelom funkcionira preko “kreativnih transfernih cen”, ki kakega pomembnega dobička ne delajo v davčni banana republiki Slovenistan, ampak kje drugje. To štakemo Pavel, knede?

Ja Pavel, navedel si enega izmed številnih možnih razlogov zakaj je, kot ti temu milo rečeš “privilegiran položaj” dobavitelja v nekem podjetju škodljiv. In veš kaj – Ja, Iskratel ni sposoben razviti izdelkov in rešitev , ki bi bili v svetovni špici. Ni, pa če se napenja cel SLO parlament. Morda pa kdaj v bodočnosti bo, če ga nehate klijentelistično ujčkati in ga prisilite na konkurenčen boj in posledično na inovativnost. Amen prvič!

Ja Pavel, Iskratel je in še vedno zaračunava super premijumske cene davkoplačevalskemu TS. Amen drugič!

Ja Pavel, Iskratelove interakcije s Telekomom so neizogibno, ekstremno koruptivnega značaja, gojišče korupcije in klijentleizma, pa še kaj se bi našlo. Amen tretjič!

Vprašaj Graška in Krambija, ko ju kdaj pa kdaj srečaš, ali je res, da je Iskratel za centreks port Telekomu zaračunaval 700 EUR brez telefona seveda, centreks, ki je funkcionalno zgolj bled surogat rešitvam za poslovne komunikacije na temelju recimo tej nalogi povsem dediciranih upravljanih IP strežniških sistemov, ki so pa v enakem obdobju v Sloveniji na prostem in super-kompetitivnem trgu bili na voljo za maksimalnih 250 EUR na port in s tendenco padanja cen. Danes dosegljivi za 70 EUR na port. S pravo dedicirano poslovno uporabniško napravo vred.

Vprašajte Graška tudi, kolikšen je bil RoI za tašen port, pa ne pozabite prišteti še vse druge stroške, med katerimi so bili tudi 60 EUR na uporabnika na leto zgolj nepotrebnih intervencij na neustrezni-zastareli TDM tehnologiji, kjer je inženir romal na pot že zaradi trivijalnih dijagnostičnih problemov.

Vsak, ki se loti računanja ROI na temelju naročnine 5 EUR na mesec in maksimalnega prihodka iz “impulzov” zelo hitro odneha, saj mu je jasno, da nekdo, ki mesečno na port zasluži maksimalno (zelo benevolentna cifra) 50 EUR, potrebuje samo za plačilo porta in vzdrževanja/podpore Iskratelu cca 280 mesecev. Gledano statično! Ker pa vsako leto nosi nove stroške, pa je jasno, da se investicija nikoli ne povrne. Če pa vpoštevamo, da je življenska doba infrastrukture danes maksimalno 4 do 7 let, pa je jasno, da se to ne more nikoli izplačati.

Grašek je potem šel v akcijo in “drastično znižal cene”. Na 400 EUR. Pri katerih prav tako ni bila možna povrnitev investicije.

Vi, Pavel ste v bistvu od davkoplačevalcev jemali drakonsko visoke davke in jih v imenu “naci interesov”, prikrito podarjali Iskratelu oz. Siemensu oz. lastnikom Siemensa in seveda nekaj malo, kolikor so dopustile transferne cene, tudi onim našim 48% lastnikom Iskratela.

Najbrž ste to razen iz razlogov naci-interesov počeli iz kakšnih altruističnih razlogov, ker so se vam bogati prašiči med delafci zdeli prebogati v primerjavi z recimo Zlatkom Kavčičem in družino Von Siemens, pa ste v svoji znani marksistični maniri naredili malo uravnavanja po svetem Pavelu, Blažu in Frančišku.

S tem Pavel, ko ste na račun davkoplačevalcev Iskratelu, oz. Siemensu zagotavljali privilegiran položaj in se s tem srdito borili za [nemške] nacionalne interese, ste mimogrede uničili 25 malih slovenskih podjetij, ki so se ukvarjala s sistemsko integracijo na področju poslovnih komunikacij. In ste hkrati trg pustili praktično brez konkurence.

Tega “uspeha” centreksa, tovariš Pavel, ni nikjer drugje na svetu. Centreks so v Evropi imeli le še v zelo omejenem obsegu v UK in nekoliko bolj razširjeno v Švici. Ampak seveda po povsem drugačnih cenah, ki niso bile nič deavstirajoče dampinške do drugih ponudnikov rešitev za poslovne komunikacije. Le Slovenistan, TS in Iskratel, ob izdatni podpori in žegnu slovenske partitokratske kamarilje (takrat seveda predvsem vaše vladajoče LDS!), je sposoben takih “vratolomnih neverjetnih uspehov”.

Da se razumemo, sam poslovni model upravljanih komunikacij na temelju gostovanja podjetij na infrastrukturi ponudnikov TK storitev, je nekaj zelo zaželenega, je zelo koristno za gospodarstvo in je načeloma win-win za vse, ma ne na takšni primitivni uporabniško nefunkcionalni tehnologiji, za nenormalno visoke nabavne cene za TS in po nenormalno nizkih, konkurenco-uničujočih dampinških cenah na trgu.

Centreks je med drugim, vzpodbudil barbarsko-primitivno reakcijo menagementa v 40% SLO podjetij, ki so svoja podjetja na centreks naročali zato, “ker ne more biti toliko slab, koliko je nesramno cenen”. S tem seveda niso opazili, da so dolgoročno svoje podjetje pahnili v kameno dobo komuniciranja, ampak s tem se bodo soočili nekoč v bodočnosti. Ker se trenutno tega sploh ne zavedajo.

Ne vem zakaj Damijanu očitaš, da se bori za višje cene, saj, če smo pošteni vemo, da Damijan tega ni napisal. To jemljem, kot tvoj demagoški egotrip, ki ga sicer očitaš, kakor podcenjujoče rečeš ti – “mladoekonomistom”, ki, kot praviš, “…svoje argumente lahko razložijo samo tako, da sproti malo ozmerjajo tudi druge ljudi…”. Evo, pa si v resnici sam podlegel še slabšemu notranjemu klicu.

V resnici je med vrsticami jasno razbrati, da si ti Pavel absolutno proti prodaji Telekoma. To pojasni marsikaj. Če ne bi bilo povsem očitno kako tragično po davkoplačevalski TS se bi to končalo, bi jaz osebno dobro vilo prosil, da se vam, ki to avanturo zagovarjate, omogoči, da TS ostane državni. In se bi potem čez 10 let srečali, da se pogovorimo o tem, zakaj je TS propadel potem, ko so na trg vstopili štirje globalni igralci recimo.

Ampak, kaj nam bo satisfakcija, da smo Pavlu in njegovim škofjeloškim jahačem apokalipse dokazali, da Slovenija, Škofja Loka in Labore v resnici niso center sveta, ter, da v resnici proti vetru neuspešno ščijejo celo dedi, ki ga imajo dvakrat daljšega, kot je naš.

Praviš, da pravega ponudnika za nakup Telekoma ni. Je, Pavel je pravi ponudnik je, to je DT oz. njegova hčerka Matav. Ta je kar pravi. E, to kakšna bo cena je pa odvisno tudi od tega, kakšne vse okostnjake je DT našel v omarah TS, ko je delal skrbni pred-pregled in ne recimo zgolj od cene na borzi, ki vemo, da v Sloveniji ne pomeni veliko, ker nima nujno kaj dosti zveze s stanjem v podjetju. Recimo okostanjak tipa pogodba z iskratelom o večletnem sodelovanje vredna bojda fantastičnih (ali je to sploh normalno in možno?!) 450 milijonov EUR. Kako naj cena en pade, če je Iskratelov deream team v vrhu telekoma, po balkansko zvijačno, med postopkom privatizacije sprejel takšne bjanko obveznosti. Bog te nima rad, kakšna dijabolična pamet je to!

Cilji prodaje Pavel so: Izmakniti TS iz primeža slovenske partitokratske politične kamarilje, zatreti koruptivno-klijentelistične prosti trg uničujoče povezave davkoplačevalskih podjetij s posvečenci in vso umazanijo v njihovem zaledju, pripeljati UVK v pozicijo, da lahko zares igra vlogo neprizadetega, neinvolviranega in od politike nemanipuliranega regulatorja in gardijana načel prostega trga in potrošnikov, ter končno in morda bi moral reči, predvsem, zagotoviti da TS postane del družine globalnega ponudnika TK storitev.

Interesi Iskratela oz. če sva poštena in neposredna -kar Siemensa, so pri privatizaciji povsem irelevantni. Vam (slovenski podmizno zdilani partitokratski kamarilji) Pavel, pa so očitno bili interesi nekaterih dobaviteljev toliko bolj pomembni od davkoplačevalskih, da ste med pogoje privatizacije na vrh lestvice devetih božjih zapovedi zrinili obskurne zahteve tipa ” Novi lastnik se obvezuje, da bo TS še naprej v imenu [nemških] naci-interesov, kupoval od Iskratela (Siemensa) in to celo vsako leto več. In takoj kreirali dolgoročne obevznosti TS do Iskratela. Za vsak slučaj!

Zato, dragi Pavel, ni fer Damijanu demagoško podtikati, da je cilj prodaje večji profit za novega (o, bog kseno lastnika!). Damijan je opozoril, da TS nima ustrezno visokega dobička zato, ker ste mu vi – eksponenti slovenske marskizmu zavezane skupnoskledarske partitokratske kamarilje vsilili nešteto popačitvenih obveznosti od tega, da hrani Iskratel-Siemens, do tega, da ima 1000 preveč zaposlenih in tega, da ga vodi vodstvo sestavljeno iz praktično Iskratelovih vojščakov, ki mimogrede sponzorirajo po naročilu politike. Sponzorirajo športe in “športe” seveda.

Ravno tvoj post, eksplicite in med vrsticami razgrne glavni argument, ki je v prid avtorjevi trditvi, da je Telekom treba prodati takoj in zdaj!

LP shaman na forumu Financ

op. Pavel: prepričajo me seveda argumenti klasično liberalnega Shamana proti socialističnemu flozanju Gantarja.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Slovenija, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, inženirji družbe, modne družbene smernice, komunikacije, liberalne reforme ( PRO FREE Market), podjetništvo oz. mikroekonomija, politika | Brez komentarjev »