PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Arhiv za 6.01.2008

Telekom je potrebno prodati

Objavil pavel dne 6.01.2008

Dogodki zadnjega meseca, ko je komisija za prodajo Telekoma najprej v začetku decembra preložila rok za oddajo zavezujočih ponudb in nato prejšnji petek ta rok podaljšala še za 10 dni, da bi dobila izboljšane ponudbe, mnoge komentatorje in javnost navaja k razmišljanjem o tem, da s prodajo Telekoma tudi tokrat ne bo nič. Mnogi komentatorji, predvsem borzni analitiki in nekateri dobro informirani viri, menijo, da prodaje ne bo, ker so pač finančne ponudbe treh še preostalih ponudnikov prenizke (nekoliko pod ali nad sedanjo borzno ceno), in da so ponudbe tako nizke predvsem zaradi precenjenosti delnice Telekoma (v pričakovanju prevzemne premije), preveč ostrih prodajnih pogojev države ter finančne teže tožb, ki visijo nad Telekomom. Druga skupina meni, da gre pri vsem tem le za taktični manever vladne komisije, kako pripraviti javnost na dejstvo, da prodaje Telekoma ne bo. Tretja skupina komentatorjev, v katero naj bi sodili različni “strokovnjaki”, pa v osnovi nasprotuje prodaji Telekoma, češ da ni potrebe po tem, ker država ne potrebuje denarja, ker od prevzemnika ni mogoče pričakovati prenosa novih tehnoloških rešitev, saj naj bi bil naš Telekom že itak tehnološka špica in ker se nima smisla odrekati dobičku od Telekoma in ga transferirati v tujino.

Prodaja Telekoma bo, ker preprosto mora biti

Prva skupina komentatorjev ima v svojem bistvu prav, čeprav se z njihovim sklepom osebno ne strinjam in menim, da prodaja Telekoma bo, ker preprosto mora biti. Vendar več o tem v nadaljevanju. Bolj problematična je tretja skupina, ki z “ljudskimi” mnenji dejansko demotivira javno mnenje in ustvarja negativno politično klimo in pri tem danajsko polaga vladi v usta alibi za morebiten odstop od prodaje Telekoma. Dejansko gre za skupino komentatorjev in akterjev okrog Ekonomskega inštituta Pravne fakultete, d. o. o., in kroga nekdanjih članov LDS (zdaj pa Zares in SD), ki je v skupni navezi enkrat tik pred zdajci že minirala prodajo Telekoma. Po eni strani gre za tipično mencigerjansko ljudsko nasprotovanje kakršnikoli privatizaciji s populističnimi argumenti, po drugi pa za tipično politikantstvo s ciljem zbiranja političnih točk s cenenim populizmom ne glede na tematiko.

Toda v ozadju nasprotovanja privatizaciji Telekoma so bistveno manj prozorni in bistveno močnejši interesi od zgoraj navedene naveze, ki uporablja populistično retoriko. Pri tem pa ne bi a priĂłri izključil možnosti, da omenjeno navezo EIPF-ex LDS instrumentalizira za svoje interese dotični lobi iz ozadja. Naj ob tem navedem, da Telekom v sodnih postopkih recimo zastopa odvetniška družba Zdolšek (ki zastopa tudi Pivovarno Laško, Delo in tako naprej) in da Telekom gospodarsko in kadrovsko popolnoma obvladujejo dobavitelji prek Iskratela. Ni pa nepomemben vpliv skupine prijateljev iz košarkarskega kroga Gregorja Golobiča na upravo Telekoma. Javno prodaji Telekoma (ob Mencingerju in Cviklu) najbolj nasprotuje Pavle Gantar, član Golobičeve stranke Zares ter nekdanji minister, ki je nekoč že zaustavil privatizacijo Telekoma in ki kot minister za informacijsko družbo v najpomembnejšem obdobju (2000-2004) ni bil sposoben regulirati telekomunikacijskega trga tako, da bi omogočil razvoj konkurenčnih ponudnikov telekomunikacijskih storitev.

Zakaj je prodaja Telekoma dobra

Posvetimo se raje vprašanju, zakaj je prodaja Telekoma dobra in zakaj je dobro, da se zgodi prav zdaj. Naj najprej navedem nekaj dejstev, zakaj je Telekom treba privatizirati. Prvič, kot sem pisal že konec avgusta, je slovenski Telekom tipični monopolist, ki popolnoma obvladuje trg, zlorablja svoj tržni položaj in ki je dolga leta zaradi svojega položaja in političnih navez paraliziral delo obeh regulatorjev – APEK (Agencija za pošto in elektronske komunikacije RS) in UVK (Urad RS za varstvo konkurence). Takrat sem tudi podrobneje navedel, kako sta oba regulatorja s svojim namernim nedelovanjem omogočala Telekomu zlorabo položaja. UVK je denimo v svetovnem merilu rekorder po dolžini postopka v zvezi s Telekomovim omejevanjem konkurence na trgu interneta. Postopek, ki ga je UVK uvedel že septembra 1999, je dokončal po mnogih pritožbah zaradi neaktivnosti šele oktobra 2007 (torej po dobrih osmih letih), vendar pa bo postopek trajal še najmanj dve do tri leta na upravnem sodišču, kamor se je Telekom zagotovo pritožil. Težava je v tem, da je Telekom v tem času popolnoma uničil nastajajoče majhne tekmece in da je zmaga pritožnikov danes povsem jalova, saj je z današnjega vidika zadevna tehnologija, s katero so konkurirali Telekomu, že zdavnaj zastarela. Če bi se UVK pravočasno odzval, bi imel Telekom ves čas konkurenco, ki bi se lahko razvijala in uvajala konkurenčne sodobne tehnologije in storitve. Podobno je pri APEK, ki se vprašanja nelojalne vezave ISDN- in ADSL-priključka več let ni hotel resno lotiti in je izdal odločbo šele potem, ko je Telekom že nehal ponujati to vezavo. Prav tako je APEK potreboval dolgih pet let, da je preštudiral Telekomove cenovne škarje, ki so konkurenci preprečevale vstop na trg širokopasovnega interneta, in šele 11. oktobra 2007 končno izdal odločbo o cenovnih škarjah na nerazvezani zanki. Vendar, in to je tipično in simptomatično za delovanje obeh regulatorjev, se ta odločba nanaša na del trga, ki danes ni več aktualen. Je pa ta trg bil zelo aktualen ob svojem nastajanju v letih 2001-2003. Tako sta oba regulatorja s svojim nedelovanjem ali z dolgoletno zamudo dejansko ves čas onemogočala razvoj konkurence. Najbolj perverzno pa je dejstvo, da se sam Telekom po desetih letih vztrajnih zlorab monopola še danes vede kot užaljena nevesta in vlaga pritožbe zaradi oškodovanja dobrega imena in kratenja človekovih pravic. Tako Telekom že v prvi od tožb proti odločbam UVK iz leta 1997 zaradi zlorabe pri telefonskih številkah za dostop do interneta pravi: “nadalje je tožnik zaradi večkratne objave napadene odločbe utrpel posredno škodo zaradi okrnitve dobrega imena tožnika”, in “ker je napadena odločba temelj za takšne odškodninske tožbe, jo izpodbijamo zaradi preprečitve morebitne bodoče škode”. Še več, Telekom uporablja celo ustavno pritožbo proti odločbi UVK iz leta 2000 zaradi zlorabe pri paketih ISDN, kjer pravi, da s tem, ko sta upravni organ in sodišče “ravnanje pritožnika (Telekoma, op. p.) očitno napačno, samovoljno in arbitrarno označila za prepovedano ravnanje zlorabe monopolnega položaja po 10. členu ZPOmK, čeprav to ni, je bila tudi kršena pravica pritožnika do nedotakljivosti osebnostnih pravic (35. člen Ustave RS) in svobodne gospodarske pobude (74. člen Ustave RS)”! Si predstavljate, Telekom, ki je dokazano zlorabljal svoj monopolni položaj in kršil konkurenčno pravo, se sklicuje na 74. člen Ustave RS o svobodni gospodarski pobudi, pri tem pa ne omenja, da isti člen govori tudi o varstvu konkurence! Hkrati pa se sklicuje na 35. člen Ustave RS o kratenju osebnostnih pravic. To je podobno, kot da bi se množični morilci iz Vukovarja pritožili, da so jim bile z objavo njihovih imen v napovedi začetka sojenja proti njihovemu hudodelstvu kratene osnovne človekove pravice!

Telekom podobno kot Pivovarna Laško

Prav zato je Telekom treba privatizirati, ker bodo s tem pretrgane incestne povezave znotraj države – med Telekomom kot gospodarskim subjektom in državo kot hkrati njegovim lastnikom, regulatorjem in neodvisnim arbitrom. Regulatorja bosta bistveno bolj dosledno skrbela za varstvo konkurence na telekomunikacijskem trgu, ko Telekom ne bo več v državni lasti, ne bo več “naš”, ampak bo le še eden, čeprav dominantni, izmed ponudnikov telekomunikacijskih storitev. Prišlo bo do podobne situacije kot v zadevi Laško proti državi. Dokler je bilo Laško zaveznik vladajoče politične opcije, je lahko počelo, kar je hotelo – kršilo prevzemno zakonodajo, dopuščena mu je bila skoraj popolna koncentracija na trgu piva in negaziranih pijač, dopuščena mu je bila vertikalna povezava s svojim glavnim trgovskim kanalom. Iz zadnjih dogajanj, ko Laško ni več v prijateljskih odnosih z vlado, smo videli, kako malo prave “politične volje” (nastop predsednika vlade na televiziji, zamenjava direktorja UVK, dodatna sredstva za UVK) je potrebno, da se UVK zgane in začne resno delati. Ampak na žalost samo tiste stvari, za katere obstaja politična volja. Ko bo tudi Telekom zunaj dosega vlade, se bo nenadoma povečala tudi politična volja za boljšo regulacijo trga telekomunikacij. In potem utegne UVK kaj hitro dokončati postopek proti Telekomu zaradi vezane prodaje priključkov ISDN in ADSL, ki se vleče še iz leta 2004, ali končno celo uvesti postopek proti Telekomu zaradi cenovnih škarij, ki so Plahutnika “žulile” že pred petimi ali šestimi leti, pa si postopka ni upal (ali smel) lotiti.

Drugič, Telekom obvladujejo njegovi dobavitelji okrog Iskratela, ki na račun Telekoma izjemno dobro živijo (več o tem, kdo in kako obvladuje Telekom, si lahko preberete denimo v reviji Monitor, november 2007). Seveda na račun naročnikov in na račun manjšega dobička. Telekom je potreben tako tehnološke posodobitve kot tudi obsežne racionalizacije (okrog tisoč presežnih zaposlenih) in kadrovske prenove. To mu lahko zagotovi samo ustrezno močan tuj strateški partner. Srednjeročno se naš Telekom brez strateškega partnerja ne more učinkovito razvijati in ne more ponujati sodobnih tehnoloških rešitev in storitev, kot jih svojim uporabnikom ponujajo tuji veliki konkurenti. Brez tega pa smo na slabšem predvsem mi, uporabniki telekomunikacijskih storitev. Zato je privatizacija Telekoma predvsem v interesu nas, porabnikov, ker bomo najprej pri samem Telekomu deležni tehnološko boljših in bolj kakovostnih storitev, hkrati pa bomo več podobnih storitev lahko deležni tudi pri konkurenci, ki je državni monopolist Telekom ne bo več mogel zatirati.

Razmere za prodajo Telekoma so optimalne

Zakaj je treba Telekom prodati prav zdaj? Spomnimo se, da je prodaja Telekoma spodletela že leta 2001 z argumentom takratne vlade, da razmere na trgu (upad tečajev delnic telekomunikacijskih podjetij) niso primerne, kar je bil seveda le priročen alibi. S tega vidika so danes razmere za prodajo Telekoma optimalne, saj si je trg spet zelo opomogel. Hkrati pa je tržna cena Telekoma danes zelo napihnjena v pričakovanju prevzemne premije. Po zbirnih podatkih revije Monitor ter Razgledov.net je jasno, da je tržna cena slovenskega Telekoma glede na njegovo dobičkonosnost za približno dvakrat previsoka. Analitiki ugotavljajo, da povprečno razmerje tržne cene glede na dobiček v starih članicah EU znaša 14, v novih članicah 17,2, medtem ko je to razmerje pri Telekomu Slovenije več kot dvakrat višje in znaša 29,2, kar je sploh najvišje razmerje med vsemi evropskimi telekomunikacijskimi družbami. Drugače povedano, slovenski Telekom ima izjemno majhen dobiček, ta pa je majhen zaradi predatorskih cen, s katerimi naš Telekom vztrajno izriva konkurenco, in zaradi izčrpavanja prek dobaviteljev. Normalen lastnik bi poskrbel za višjo dobičkonosnost Telekoma, tako da bi notranje racionaliziral podjetje in racionaliziral sistem nabav. Poznavalci trga pravijo, da je slovenski Telekom pravzaprav gnilo jajce med evropskimi telekomi, da je hudo precenjen in da zato zanj ni prevelikega zanimanja med uglednimi evropskimi telekomi. Najprej zaradi tehnološkega zaostajanja (napačna strategija pri uvajanju IP-tehnologije, predolgo vztrajanje pri ISDN, neizkoriščen tržni potencial pri ADSL, pomanjkljivosti dostopovnega in krajevnega omrežja, težave z uvajanjem širokopasovnega dostopa, predvsem v primeru večjih prenosnih hitrosti in IP TV, zaostanek pri gradnji optičnega omrežja in podobno). Prav tako je Telekom precenjen tudi zato, ker ni oblikoval rezervacij za odškodninske tožbe, ki so jih proti njemu sprožili tekmeci (T-2, Tuš Telekom, Sky-Net, ABM in drugi), katerih skupna vrednost, skupaj z obrestmi, je 192 milijonov evrov oziroma približno eno dvanajstino sedanje tržne vrednosti Telekoma.

Vse to pa pomeni, da je treba Telekom prodati danes, ko tožbe še niso realizirane in je njegova tržna cena približno za dvakrat previsoka. Če prodaje ne bo, bodo zdaj prenapihnjene delnice Telekoma zgrmele v brezno, s tem pa tudi vrednost Telekoma. Domačijski komentatorji, ki govorijo o škodljivosti prodaje Telekoma, naj se zavedajo, da neuspešnost prodaje Telekoma po sedanji visoki ceni pomeni povzročitev velike gospodarske škode in oškodovanje davkoplačevalcev.

Vladi in njeni komisiji za prodajo Telekoma zato polagam na srce, naj postopek prodaje Telekoma izpeljeta do konca, in sicer po ceni, ki bo višja ali vsaj blizu sedanji tržni ceni, ter ponudniku, ki bo Telekomu lahko omogočal dolgoročni razvoj. Odstop od prodaje ne pomeni le izgube ugleda slovenske države, ampak predvsem konkretno gospodarsko škodo ter nadaljevanje izkoriščanja porabnikov prek Telekomovih nenehnih zlorab monopolnega položaja. Edina stvar – ob pogajanjih s posameznimi ponudniki -, ki bi jo jaz v sedanjem privatizacijskem postopku Telekoma spremenil, je, da bi vsaj pet do 10 odstotkov iz preostalega 25-odstotnega lastniškega deleža države prodal fizičnim osebam z 10-odstotnim diskontom glede na doseženo prodajno ceno.

Jože P. Damijan, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani in Inštitut za ekonomska raziskovanja ter Vienna University of Economics and Business Administration in nekdanji minister za razvoj

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Slovenija, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, komunikacije, liberalne reforme ( PRO FREE Market), politika, stranka LIBERALCI | 2 komentarjev »

Vsi, ki se jim kolca po SFRJ, so se nagnetli v Slovenijo

Objavil pavel dne 6.01.2008

Tudi sam sem podobno pisal pred meseci, da so prišleki iz YU republik v večini primerov do slovenskega naroda zelo avtoritarno zaničevalni, cinični, vzvišeni. Povprečen Slovenec pa nima zdravega nacionalnega ponosa.

Govorim o prišlekih, ki so YUGO -nacional-socialisti oz. nekateri so že spreobrnjeni v hrvaške -NS, srbske -NS oz.  albanske  nacional-socialiste.

Evo še fnatastičnega Shamana iz foruma Financ :

dob je napisal(a):

……

Slovenija se je spremenila v Jugoslavijo! Ima namreč iste značilnosti, kot tisto sranje prej. Vsi, ki se jim kolca po Jugoslaviji, so se nagnetli sem v Slovenijo. ….. Bingo!

V Slovenijo se je zatekla vsa komunajzarska golazen bivše SFRJ, oni Žižek, ki se hvali, da mu je prišlo v gate, ko je v Pragi v svoje zavaljeno, takrat še mlado komsomolsko telesce, trpal jagodove tortice streljaj od Vaclavskih namjesti, ki so jih takrat brutalno razfukavali ruski komunajzarski tanki, ki so se Žižku in drugim žižkoidom tega sveta na ljubo in v ekstazično zadovoljstvo, šli kominternovski ideology enforcement, …

…torej oni Žižek je tem jugo-komunajzarskim pokvekam ikona. To je tisti Žižek, ki se rad pohvali, da je komunist. Oni Žižek, ki se ni rodil kakemu Srbu, ali Hrvatu, ali Bošnjaku, jok brate, rodil se je Slovencu v ponos in večno slavo Lika in Dela.

Normalno, porečem jaz, takšna devijantno-dijabolična pamet se lahko formira edino v Sloveniji, ali morda nekje zelo blizu Slovenije. Primerov in dokazov je v zgodovini kolikor hočeš, jaz bi izpostavil le dva najbolj izstopajoča – Kardelja in Broza.

Pravzaprav bi jaz na temelju Brozovega Jožeka in njegove slovenske tete preveril, ali nas Hrvati morda res niso oropali kakega ozemlja, vendar ne s pomočjo Savudrijske vale, Svete Gere, ali Murinih izmuzljivih bregof, pač pa tu v zaledju DZagabrije.

Skoraj 100% sem prepričan, da parola “Kumrovec je naš”, ne bi bila nič napačna.

Tisti Žižek torej, jim greje srčeke in daja upanje, da bodo jugo-komunisti na planetu Gea še dolgo lahko kleptomanili, če ne v svojih deželah, kjer so jih Bošnjaki, Srbi in Hrvati odjebali, pa v Sloveniji, ki je po njihovem, “… jedina pravilno i pošteno prešla iz socijalizma u….khm…mmm.. socijalizam”.

Žižek sam pa še vedno sanja, da bo še kdaj za svojega lotuseatherskega življenja lahko šel kam na rdeče jagodove tortice in bo med basanjem, od silnega vzburjenja in satisfakcije, med opazovanjem tankov komunajzarskih jurišnikov z rdečo zvjezdočko na oklepu, toplo špricnil v lastne gate, ter jih potem doma z velikim zadovoljstvom na roke čedil od sperme.

Slovenija ni le najprijaznejše domovanje in najljubše zbirališče vseh jugonostalgikov tega sveta, ni le komunajzarsko zatočišče komunajzarskih pokvek bivše Juge, pač pa postaja pijemont komunajzarstva na globalni ravni.

Mimo Slovenije se odkrito komunajzarstvo s komunisti ne le v parlamentu, pač pa celo na poziciji gresta le še Kuba in Severna Koreja, prikritega pa še kak, maksimalno ducat banana republik.

Kitajska pa počasi postaja Slovenija, vendar je videti, da bo zaradi tega, ker so na Kitajskem borznega poslovanja bili vajeni že pred drugo svetovno vojno, Kitajski nekega dne celo uspelo ubežati iz primeža državnega kapitalizma in enopartijskosti (danes) v pravi kapitalizem (recimo čez 20-30 let).

Moja Slovenija ni Republika Slovenija, pač pa Komunistična Đamahirija Slovenistan, ki je v političnem in pravno-legislativnem smislu ostudna komunajzarska tvorba, katere partitokratsko kleptokratska oblastna kamarilja je nekdanji partijski državni kapitalizem, to je socijalizem reimplementirala na matriki pravega kapitalizma z nominalno večstrankarsko parlamentarno demokracijo, de facto pa z enopartijskim sistemom oligopolne partitokratske kamarilje, ki so v derivatnem procesu nastale iz KPS oz. ZKS.

Sloveniji danes vladajo politične organizacije ponosne sukcesorke KPS, ter gardijanke Lika in Dela, torej ista komunajzarska kamarilja, ki je Sloveniji vladala recimo leta 1987, natančno pred dvajsetimi leti in leta 1947, natančno pred 60-imi leti.

Slovenija danes ima prav tako uravnilovko, ki je vsiljena 99,9% Slovencem, s tem, da jo danes uresničuje s pomočjo superprogresivnih drakonskih davkov, leta 1985 je pa, zasledujoč linijo tovariša Kidriča, tako določila partija in amen.

V Sloveniji iz leta 1987 je manj kot 1‰ Slovencev – partijskih mogotcev, imelo pod palcem celotno družbeno premoženje.

Leta 2007 isti ljudje, ki tvorijo tisti 1‰, plus nekaj njihovega podmladka, ljudi, ki sodijo v isti politični krog, ter še zelo zelo majhno število takšnih, ki ne sodijo v ta politični krog, prav tako imajo večino slovenskega premoženja pod palcem.

V tej inkarnaciji državnega kapitalizma je sicer premoženje malo drugače razdeljeno, ker obstaja državno premoženje, ki ga komunajzarji imajo pod palcem na enak način kot v prvi inkarnaciji – tako da so večno na oblasti, in tajkunsko premoženje, ki je pač njihovo rdečedirektorsko-komunajzarsko-tajkunsko.

Slovenija je potemtakem svetišče in svetli vzor vsem komunajzarskim pokvekam tega sveta. Kmalu bo tudi romarska pot oz. sveta destinacija vseh komunajzarjev sveta. Namesto Che-ja bodo komunajzarski pizdeki planeta Gea kmalu na majicah nosili podobe Žižka. k

Kako sem ponosen, da živim v deželi, v kateri je kleptomanjenje in podmizno dogovornoekonomsko orgijanje vzakonjeno in čislano, kot junaštvo.

Bratje, pojdite in delajte tako ko delam sam – oznanjajte svetu, da ste ponosni na komunajzarskost, skupnoskledarsko parazitiziranje in podmizniški klijentelizem oz. ropanje davkoplačevalcev Slovenistana.

LP shaman

popravil(a) : 2008-01-06 19:42:46

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Slovenija, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, inženirji družbe, modne družbene smernice, politika | Brez komentarjev »

Komunizem je posvojil fevdalizem, kapitalizem pa je presegel fevdalizem

Objavil pavel dne 6.01.2008

Po svojem se strinjam, da je bila Rusija dvojna žrtev komunizma. A po drugi strani ODRASLI ljudje niso žrtve v večini primerov. Odrasli ljudje so žrtve zgolj v množičnih vrenjh kot so vojne in revolucije. Zato se zavzemam, da se v Sloveniji podeli status žrtve vojne in revolucije vsem žrtvam, ki jim ni bil pravno dokazan osebni zločin nad drugimi.

V Rusiji, v Aziji, v Srbiji in tudi v Sloveniji je bila prevlada FEVDALIZMA, zato se je povsod tam SOCIALIZEM v ljudeh zelo dobro prijel. A po drugi strani SOCIALIZEM ni uspel preseči FEVDALIZMA, še vedno je FEVDALIZEM z drugačnim karakterjem. Se pa socializem ni prijel tam, kjer je meščansko – liberalni -kapitalizem bil že dobro utečen, razen v Nemčiji in Italiji, kjer so šli meščani v pakt s socialisti zaradi strahu pred Stalinom.

Monopolom fevdalizma se je zaenkrat edinole uprl KAPITALIZEM z liberalno demokracijo ( LDS nima veze z l. d.) in s pravno državo. Samo kapitalizem je fevdalizem na vseh področjih PRESEGEL kvalitetno. Torej klasični liberalci.

Putin ni ne demokrat, ne kapitalist, temveč monopolist, tajkun, oligarh, glavni fevdalec, ki ohranja neo-fevdalizem. Isti primer imaš na Kitajskem in v večini (ex-) socialističnih državah. NEOSOCIALIZEM, NEOFEVDALIZEM s tajkuni, nepravno državo, brezpravnimi delavci itd. V čem je Putin drugačen s svojim KGB lobijem kot Kučan s svojim UDBA oz. F21 lobijem? Zgolj v tem, da gre Kučanu tako za nohte, da mora še vedno vršiti pogrome in sovraštvo nad RKC, medtem ko se je Putin s RPC zbogal.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Kitajska, Rusija, Slovenija, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, liberalne reforme ( PRO FREE Market), podjetništvo oz. mikroekonomija, politika | 1 komentar »

Število umorov civilistov v Chavezovi (socialistični) Venezueli

Objavil pavel dne 6.01.2008

Tale podatek iz bloga Libertarca me je šokiral.

Ne šokira pa me, da ga ne dobimo v naših, slovenskih medijih. Verjetno ga tudi v venezuelskih medijih ne bi dobili, pa tudi v medijih ostalih socialističnih držav ne.

Chavezova Venezuela je po statistiki umorjenih civilistov prehitela Irak.

V Venezueli, ki ima manj prebivalcev od Iraka je bilo v preteklih treh mesecih umorjenih v povprečju po 33 civilistov na dan, v Iraku pa 19.

Vir: Investor’s Business Daily

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Amerika, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, inženirji družbe, modne družbene smernice, mediji, novinarji | Brez komentarjev »

Kdaj bomo v Sloveniji končno imeli EU plače?

Objavil pavel dne 6.01.2008

Ne pozabite kaj je večini ljudem glavni kriterij za kvalitetno življenje poleg MIRU:

PLAČE, MEZDE, OSEBNI DOHODEK in to netto.

  1. Ne pozabite, da je socializmu v 65ih letih uspelo zgolj to, da so nam plače padale v primerjavi s kapitalističnim svetom (3x- do 5x z EU in 10x z ZDA). To naj bo glavni kriterij razlikovanja med socializmom in kapitalizmom. Ne pozabite na ta argument nikdar. To je glavni argument! Socializem prinaša propad gospodarstva in nižanje plač.
  2. Zakaj je YU oz. Slovenija pred drugimi komunističnimi državami dobila prednost:
    1. predvsem zaradi konzervativnih avstro-ogrskih vrednot ( ki danes hitro izginjajo) do dela, posla in
    2. zaradi tega, ker je Tito na koncu 60ih moral odpreti nefektivno komunistično gospodarstvo PODJETNIŠKI, PRIVATNI lastnini, iniciativi oz. KAPITALIZMU, ki pa je bil strogo nadzorovan. Vse večje firme so vodili UDBOvci. Komunizem je s Stanetom Kavčičem v SLO in Slavko Dapčević Kučar v CRO postal malenkost bolj LIBERALEN ( napreden, svoboden, kapitalističen) kot konzervativni, retardiran in zločinski KOMUNIZEM. Medtem, ko se je Tito še vedno igral glavnega fevdalista, monarha, barona, kralja.
Poznate matematično -logično zgodbico o Ahilu in želvi?

Rok je izračunal koliko let bo trajalo, da po BPD na glavo (merjeno po PPP t.j. kupni moči) dohitimo napredne zahodne države in koliko, da tranzicijske države in hitro rastoča gospodarstva dohitijo nas.

S tem je posredno odgovoril tudi na vprašanje, kdaj približno lahko pričakujemo evropske/ameriške plače in kdaj delavci v tranzicijskih državah in hitro rastočih gospodarstvih lahko pričakujejo slovenske plače.

1. Primerjava Slovenije in tranzicijskih držav

  1. Češka nas bo prehitela v 17 letih.
  2. Litva nas bo prehitela v 17 letih.
  3. Latvija nas bo prehitela v 16 letih.
  4. Slovaška nas bo prehitela v 13 letih. (imajo EDS)
  5. Estonija nas bo prehitela v 13 letih. (EDS)
2. Dohitevanje EU zahodnih držav in ZDA – optimistični scenarij rasti za vse vključene države, če bi Slovenijo vodile ekonomsko DESNE, liberalne vlade (6-7% rast)
  1. Grčijo bomo prehiteli v 2 letih.
  2. Španijo bomo prehiteli v 13 letih.
  3. Nemčijo bomo prehiteli v 20 letih.
  4. Islandijo bomo prehiteli v 28 letih.
  5. Irsko bomo prehiteli v 50 letih.
  6. Združene Države Amerike bomo prehiteli v 68 letih.
  7. Luksemburg bomo prehiteli v 117 letih.
3. Dohitevanje naprednih zahodnih držav – pesimistični scenarij rasti za vse vključene države, če bi Slovenijo vodile leve, socialistične vlade. (2% do 3% rast)
  1. Grčijo bomo prehiteli v 5 letih.
  2. Španijo bomo prehiteli v 30 letih.
  3. Nemčijo bomo prehiteli v 36 letih.
  4. Islandijo bomo prehiteli v 65 letih.
  5. Luksemburg bomo prehiteli v 187 letih.
  6. Združene Države Amerike bomo prehiteli v 270 letih.
4. Primerjava Slovenije in hitro rastočih gospodarstev
  1. Rusija nas bo prehitela v 48 letih.
  2. Vietnam nas bo prehitel v 44 letih.
  3. Indija nas bo prehitela v 43 letih.
  4. Malezija nas bo prehitela v 31 letih.
  5. Kitajska nas bo prehitela v 22 letih.
vir blog Libertarec

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Amerika, Indija, Kitajska, Slovenija, Socialistična Federativna Republika EU, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, liberalne reforme ( PRO FREE Market), podjetništvo oz. mikroekonomija, politika, stranka LIBERALCI | Brez komentarjev »

Drugi večer z Liberalci

Objavil pavel dne 6.01.2008

Ta teden je organiziran drugi večer z Liberalci z gostom,

nestrankarskim in neodvisnim ekonomistom Radom Pezdirjem.

gostilna Sahra na Hrenovi ulici na Prulah, LJ

SRE 9. januar 2008, ob 19h.

PS

  1. Pripravljamo tudi tiskovko o stanovanjski krizi v Sloveniji - datuma še nimamo, ker še ni usklajeno z gosti iz tujine.
  2. Pravkar smo imeli intervju z revijo Mag, v zadnji številki si ga preberite
  3. večina medijev ( ki so levičarski, socialistični) nas IGNORIRA

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Slovenija, liberalne reforme ( PRO FREE Market), politika, stranka LIBERALCI | Brez komentarjev »

Ten inconvenient truths about the United States

Objavil pavel dne 6.01.2008

 Bivši USA veleposlanik v Srbiji, William Montgomery piše na B92 o “neprimernih resnicah o ZDA”. Torej o kritikah ZDA. Morda bi bilo fino pisati tudi o pozitvnih straneh ZDA, kar to območje bolj potrebuje.

Škoda, ker take levičarske lajne poslušamo o ZDA že od prihoda komunistov na oblast v vseh (ex-) socialist državah.

Zanimivi so predvsem odzivi na forumu.

http://www.b92.net/eng/insight/comments.php?nav_id=45705

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Amerika | Brez komentarjev »