PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Arhiv za 5.01.2008

Marš na fakultete in upad kvalitete

Objavil pavel dne 5.01.2008

cinq je napisal(a):

V RS JE ŽE VSAK TA DRUGI T.IM. DOKTOR ZNANOSTI,
VSAK TA TRETJI PA PISMEN !…
še do pred kratkim pa je menda veljalo “obratno” : …da je vsak ta tretji doktor,vsak ta drugi pa pismen !… … :-)
Sedaj še odštej razne socialistične doktorje, ki so v okviru svoje stroke funkcionalno nepismeni. Primeri:

ekonomija – Rop, Cvikl, Mencinger;

sociologija in filozofija - Štrajn, Miheljak, Golobič;

pravo – Bavcon, Kučan, Bučar.

Enfrice. na forumu Financ

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Slovenija, šolstvo | Brez komentarjev »

“Mož je glava ženi” in “slovenska ženska”

Objavil pavel dne 5.01.2008

velikidrobizek je napisal(a): Ef 5,27 tako da bi sam postavil predse veličastno Cerkev, brez madeža, gube ali česa podobnega, da bo sveta in brezmadežna. Podrobneje v Pismu Efežanom : Žene in možje 21 Iz strahospoštovanja do Kristusa se podrejajte drug drugemu. 22 Žene naj bodo podrejene svojim možem kakor Gospodu, 23 mož je namreč glava ženi, kakor je Kristus glava Cerkvi: on, odrešenik telesa. 24 In kakor je Cerkev podrejena Kristusu, tako naj bodo v vsem žene možem. 25 Možje, ljubíte svoje žene, kakor je Kris tus vzljubil Cerkev in dal zanjo sam sebe, 26 da bi jo posvetil, ko jo je očistil s kopeljo vode z besedo, 27 tako da bi sam postavil predse veličastno Cerkev, brez madeža, gube ali česa podobnega, da bo sveta in brezmadežna. 28 Tako so tudi možje dolžni ljubiti svoje žene kot svoja lastna telesa. Kdor ljubi svojo ženo, ljubi sebe. 29 Saj vendar ni nihče nikoli sovražil svojega mesa, temveč ga hrani in neguje, kakor Kristus Cerkev: 30 smo namreč deli njegovega telesa. 31 Zaradi tega bo mož zapustil očeta in mater in se pridružil svoji ženi in bosta oba eno meso. 32 Ta skrivnost je velika; jaz pa pravim: glede Kristusa in glede Cerkve. 33 Zato naj tudi vsak med vami tako ljubi svojo ženo kakor sebe, žena pa naj spoštuje moža.

Signorina Picolina, carra mia,

Po empiričnih raziskavah gospoda Dr. Ruglja, je temeljni problem slovenskega moško-ženskega odnosa sestavljen iz dveh velikih devijacij, ki jih on formalno atribuira polovico ženskam, polovico moškim, med vrsticami, pa v bistvu pripisuje v celoti slovenski ženski, kakorhitro je v igri “normalen, sposoben, uspešen…” moški in ne kakšen hitrobrizgajoči luzer.

Rugelj pravi, da so slovenske babnce ena sama devijacija,

  1. ženejo se za karijerami v formi zaposlenih žensk,
  2. ženejo se za ekonomskim uspehom v formi podjetnic in podjetnih kmetic,
  3. ženejo se za kreiranjem idealnih, vedno klinično čistih domov,
  4. ženejo se za vzgajanjem super-ubogljivih, v šoli odličnjaških, pohlevnih in avtoriteto-spoštujočih otrok…
  5. ženejo se torej za vsem tem, kar po Ruglju, v svojem večjem delu ni nič napačno, če si slovenske ženske ne bi, kar same podelile odpustek glede svojih moških, katerih, predvsem seksualne potrebe imajo pri slovenskih ženskah v glavnem tretjo, četro, peto in nižje ležečo prioriteto.
Ta prioriteta rapidno pade že po rojstvu prvega otroka, pri večini slovenskih žensk pa seksualne potrebe njihovih moških zdrknejo na prioriteto 100+ in nižje, nekako tam nekje izza zalivanja rož, fujtranja mačk, praznjenja koša za smeti in drobnih užitkov tipa nadiranje otrok zaradi deset dni stare prepotene majice ali plesnivega bananinega olupka v šolski torbi.

Slovenska ženska s takšnim ravnanjem očitno ne le kreira idealno igrišče za hudiča, ki seksualno in po številnih drugih aspektih nepotešenim slovenskim možem razžira duha in najeda samozavest, ter nekatere odpihne čez rob, onkraj linije psihične stabilnosti doli nekam v prepad alkoholizma, deloholizma, forumpisunskoholizma, itd., pač pa očitno kar neposredno greši, saj ne vpošteva Jezusovih navodil iz pisma Efežanom.

Rugelj, podobno totemu Jezusu, trdi, da so devijacije pri slovenskemu moškemu, nastale kot posledica takšnega barbarskega ravnanja, o bistvu bivanja na planetu Gea povsem nerazmišljajočih slovenskih banc, tako hude, da se slovenski dedi zaradi tega spremenijo v

  1. od nikogar spoštovane kreature,
  2. tavajoče duhovne sence, ki povečini končajo devijantno:
  3. Deloholik,
  4. alkoholik,
  5. patološki adrenalinski odvisnik,
  6. manični hribolazec,
  7. pisun na forumu Financ,
  8. vritolezni sluzast, pokvarjen FDV klon,
  9. kleptomanski maliciozni fovšljivi suporter komunajzarske doktrine in
  10. podobnih na negativni energiji ležečih parazitskih doktrin, itd…
O tisti drugi polovici problema, ki se, tako je ugotovil Dr. Rugelj, pojavlja izključno pri moških, ki jim hitro pride (hkrati pa trdno verjamejo,da to ni zločin), ali imajo (bogpomagaj!)zares majhnega. V to skupino sicer sramežljivo doda tudi moške, ki nimajo domišljije niti smisla za humor in potemtakem ženske pač ne morejo zadovoljiti, razen, če ne gre ravno za tistih 19 slovenskih moških, ki jih je bog sicer vzel domišljijo, a jih je obdaril z drugimi prerekviziti, kot so IQ preko 20cm v trdem agregatnem stanju, ki povsem naravno, brez vpliva domišljije ostane v trdem agregatnem stanju najmanj 16 minut, kolikor je bojda najdaljša razpolovna doba, pri slovenskih ženskah, kadar so neprekinjeno, rezolutno in brez obotavljanja in cincanja tretirane s primerno dolgimi IQ-ji v izrazito trdem agregatnem stanju.

LP shaman na forumu Financ

op. Pavel: šaljiv, iskren in uživaški pisun tale Shaman, mar ne?

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Partnerski odnos, mož & žena | 2 komentarjev »

Distribuirana proizvodnja električne enegrije

Objavil pavel dne 5.01.2008

V 19. stl je potekal boj dveh genijev in garačev:

  1. T.A. Edison
  2. N. Tesla.
Prvi je razvijal DC omrežja in zagovarjal distribuirane elektrarne.

Drugi pa je zagovarjal AC ( VMP, TR, AM, AG)  in ogromne elektrarne, ki centralno napajajo omrežja.

Čeprav je v 19. in 20. ter celo v delu 21. stl. Teslov model zmagal, pa se danes vedno bolj vrača Edisonov model s pojavom vedno bolj ekonomičnih OVE.

OPREDELITEV DISTRIBUIRANE PROIZVODNJE

 

 

Glede na Evropsko direktivo o OVE, obnovljivi viri energije obsegajo:

 

-         vodno energijo (velike in male elektrarne), MHE, HE

-         biomaso (trdna biomasa, biogoriva, deponijski plin, plin iz naprav za čiščenje odplak ter bioplin), BTE

-         vetrno energijo, VE

-         sončno energijo (fotovoltaična, foto-termo-električna), PVE, PTE,

-         geotermalne vire, GTE

-         energijo valovanja in plimovanja,  HE

-         biološko razgradljive odpadke.  SPTE na biomaso, CHE

 

Za distribuirano proizvodnjo obstaja več definicij. Distribuirana proizvodnja se večinoma nanaša na sisteme, ki proizvajajo električno energijo (včasih sočasno tudi toploto). Praviloma se proizvodnja izvaja v bližini točke porabe.

 

Druge značilnosti:

 

-          ni centralno zasnovana, z njo pa večinoma upravljajo neodvisni proizvajalci oz. porabniki energije,

-          ni centralno dispečirana,

-          je manjša od 50 MW,

-          je priključena na omrežje za distribucijo električne energije.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v energetika, gospodarstvo oz. ekonomija, tehnologija in znanost | 2 komentarjev »

Dresirani moški

Objavil pavel dne 5.01.2008

Pred leti sem iz opazovanja slovenske družbe že zagovarjal idejo, da so ženske v Sloveniji večinoma možače, moški pa revčki. Kasneje sem podobno teorijo iz prakse zasledil pri dr. Ruglju. Po Ruglju so moški pezdetki, ženske pa nezadovoljene gospodarice v družini, ki iz hčerke naredijo novo gospodarico in iz sinčka naredijo maminega sinčka oz. razvajenega pezdetka, ki ima v sebi zlomljeno moškost.

Pri intervjuju dr. Zorana Milivojevića pa sem prebral, da danes poteka zamenjava vlog spolov oz. uniseksifikacija, kar ZM ne podpira, ker to uničuje družbo, partnersko ljubezen in družino.

A uniseksifikacijo oz. “uravnilovko spolov” navdušeno podpira večina levičarjev, predvsem feministk. Vsi ti eksperimenti inženirjev družbe pa povzročajo nove nesreče in zablode in predvsem razpad osebnosti in družbe. Zagotovo pa imajo nekateri, ki te socialistično -anarhistične eksperimente navdušeno podpirajo pri tem finančne oz. oblastne interese.

Bom moral še v tole knjigo enkrat poškiliti, ki ima zanimiv naslov:

DRESIRANI MOŠKI.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Knjiga, Partnerski odnos, mož & žena, Slovenija, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, inženirji družbe, modne družbene smernice | 8 komentarjev »

Slab zakon o udeležbi pri dobičku

Objavil pavel dne 5.01.2008

Zakon o udeležbi pri dobičku je slab zakon. Moje stališče je strateškemu svetu za gospodarski razvoj, katerega član sem, dobro znano.

Zakaj je tako zelo slab?

Ker meša nagrajevanje za delo z nagrajevanjem za kapitalsko tveganje. Ker meša spodbude za uspešno opravljeno delo z možnostmi, da nekdo postane delničar. In ker meša politični oportunizem z dolgoročno gospodarsko pametjo.

Evropska unija poskuša za takšen neosocializem navdušiti že vse od leta 1992. Vendar s pičlim uspehom. Ta koncept je bil nepriljubljen že zato, ker so obdobje 1992-2006 zaznamovali precej slabi gospodarski rezultati v prvotnih celinskih članicah EU. Zakaj bi bilo potemtakem takšen zakon sploh treba sprejeti, je tako rekoč uganka. Če podjetja želijo zaposlenim dati del svojih rezultatov, naj to preprosto naredijo! In zakaj je treba imeti načelo enakosti, kot meni vlada? Vsi vemo, da različni ljudje k rezultatom svojih podjetij pripomorejo po različnih poteh. Kot vemo tudi to, da se nekateri ne trudijo preveč in si vzamejo prost dan, kadar je to le mogoče, ali pa vsak dan prihajajo pozno na delo.

Naj navedem nekaj primerov iz podjetja, uvrščenega v kotacijo na londonski borzi, v katerem sem delal kot finančni direktor. Prodajniki so bili tam nagrajevani na podlagi prodajne uspešnosti v razmerju do njihovega proračuna. Niso sodelovali pri določanju cen izdelkov in tudi niso imeli nadzora nad stroški poslovanja, razen nad svojimi, zato zadnja vrstica v bilanci ni bila njihova stvar in so bili nekateri zato lahko izjemno uspešni, čeprav je podjetje imelo izgubo. Inženirji, na primer, so bili nagrajeni na podlagi tega, koliko novih izdelkov ali postopkov jim je uspelo spraviti v uporabo. Trženjske odločitve in določanje cen niso bile njihova stvar. Nekateri so se do takrat, ko so začeli izdelki prinašati dobre dobičke, lahko že upokojili. Zato je takšne delavce treba nagrajevati za njihove inovacije.

Nepremičninski menedžerji so bili, denimo, nagrajevani za to, da so našli dobre nepremičnine po ugodnih najemninah. Izdelčni vodje so bili nagrajeni na podlagi uspešnosti njihove palete izdelkov. Najvišji vodstveni delavci, ki prevzemajo največje tveganje, pa seveda na podlagi ustvarjenih dobičkov; čeprav so bili tudi prvi, ki so morali oditi, če niso bili uspešni. Po drugi strani je, če podjetje ni doživelo popolnega poloma, velika večina glavnega osebja obdržala službe – pod novim vodstvom.

Verjamem v spodbude, povezane z neko uspešnostjo

Torej, da. Verjamem v spodbude – vendar takšne, ki so povezane z določeno uspešnostjo. Kako naj potemtakem velja načelo enakosti?

Poleg tega je bilo rečeno, da udeležba pri dobičku spodbuja gospodarsko rast. Ne nujno, spodbudi lahko preveliko porabo.

Druga vprašljiva stvar, ki jo vsebuje predlagani zakon, je spodbujanje k posedovanju delnic. Vendar tega ne bi smeli mešati z delom in denarnimi spodbudami. Gre namreč za vprašanje, ki je stvar ugodnih davčnih pogojev in bi kot tako moralo biti del davčne zakonodaje. V našem podjetju smo, na primer, osebje spodbujali prav k temu: da izkoristi prednosti davčne zakonodaje in v skladu s tem kupi delnice našega podjetja; za to smo jim omogočali tudi posojila, pa tudi opcijske pravice. S tem so postali zaposleni udeleženi pri dolgoročni prihodnosti podjetja – še zlasti pa pri njegovih tveganjih. Zato tega nismo preveč spodbujali, saj to, da navadni ljudje vse prihranke vložijo na eno mesto, seveda ni dobro. To so, na primer, na svoji koži boleče izkusili nekateri delavci ameriškega Enrona, ki so izgubili oboje, delovna mesta in še svoje prihranke.

Da varčevanje spodbuja gospodarsko rast, drži – vendar ne nujno varčevanje v podjetju, v katerem delate. Sicer pa s tem, ko varčujejo, lahko h gospodarski rasti pripomorejo vsi v državi – vendar je od države odvisno, da v ta namen ponudi precej boljše splošne davčne spodbude, še zlasti za dolgoročno pokojninsko varčevanje.

Kaj pa, kadar dobička ne bo?

Z udeležbo pri dobičku v obliki denarnih izplačil je tako, da ta kmalu postane reden del plač in da se po nekaj letih, kot kažejo izkušnje, ki jih imajo s tem druge države, ta del spremeni v prihodek, katerega ljudje preprosto pričakujejo. Zato se v letih, ko imajo podjetja izgube, dogaja, da sindikati zahtevajo nadomestilo za ta prihodek v obliki višjih plač – “zaradi poslabšanja življenjske ravni njihovih članov” -, kar pa ni dobro za podjetje, ki takrat preživlja težke čase, hkrati pa je tako ravnanje tudi inflatorno. Veliko je tudi primerov, ko so podjetja uspešna in dobički veliki, vendar podjetja nimajo dovolj gotovine in bi zato zvišanje plač škodilo njihovi trdnosti ali upočasnilo razvoj.

Za zakon je tudi rečeno, da naj bi spodbudil prostovoljno delovanje, vendar je prav neverjetno (ali pa niti ne), kako je nekaj na začetku prostovoljno, potem postane povsem navadno in sprejeto ter se na koncu prelevi v obveznost. Registracija pogodb, ki jo zahteva zakon, spodbuja prav takšen proces.

Tu pa je še težava z nepridobitnim sektorjem, kot so državni birokrati, zdravstveni delavci in tako naprej. Kako bodo ti udeleženi pri dobičku? Primerjali se bodo s tistimi, ki bodo imeli največ koristi od sistema udeležbe, in ne z izgubarji, s tem pa bomo vnovič imeli inflacijske pritiske.

Zatorej “Ne!” temu zakonu, vlada pa naj, prosim, drži roke stran od prostega trga. Vlade se ne bi smele vmešavati v zasebne pogodbe in delovna razmerja. Raje naj preprosto uporabijo spodbude za pospešitev varčevanja in lastništva delnic.

In še o primeru doseženega rahlega napredka

Nedavna javna prodaja delnic NKBM je bila kljub mnogim pomanjkljivostim velik uspeh. Ker je bila tudi ta banka (kot NLB) rešena s pomočjo davkoplačevalskega denarja, je bila javnost vendarle deležna poštene kupčije s sprejemljivim popustom. Največji pomanjkljivosti sta bili premajhno število prodajnih mest in zelo kratek rok za vpis delnic.

Sicer pa je javna ponudba NKBM pokazala, da zanimanje za javne ponudbe delnic z dobrim razmerjem med ceno in ponudbo vsekakor obstaja, imela pa je tudi dobrodejni učinek na slovenski kapitalski trg. Zdaj je čas za njeno kapitalizacijo in za to, da se naredi še podobna ponudba za NLB in, ko smo že pri tem, tudi Triglav. Če bo vlada ukrepala hitro in potem prejemke sterilizirala tako, da jih bo položila na poseben račun, bo to pripomoglo tudi v boju proti inflaciji s privabljanjem denarja in spodbujanjem povpraševanja zaradi posebnega položaja Slovenije v evrskem območju.

Opozicijske stranke bi morale biti manj kritične in bi morale pomagati promovirati takšne javne ponudbe. Kajti naložbe v krajevne banke in zavarovalnice so hkrati tudi naložbe v krajevno gospodarstvo.

 

Keith Miles je finančni svetovalec iz Velike Britanije in član strateškega sveta za gospodarski razvoj pri slovenski vladi.

v Financah

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Slovenija, Socialistična Federativna Republika EU, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, liberalne reforme ( PRO FREE Market), politika | 11 komentarjev »