PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Duhovni propad družbe, civilizacije

Objavil pavel, dne 2.01.2008

“Duhovni propad družbe se začne, ko zaznamo

  1. politiko brez načel,
  2. blaginjo brez dela,
  3. trgovino brez poštenja.
  4. zabavo brez vesti,
  5. izobraževanje brez vzgoje,
  6. znanost brez človečnosti,
  7. življenje brez vere.” MAHATMA GANDHI
Predvsem vidim, da zadnja stoletja določene vplivne skupine družbe namenoma postavljajo določene tisočletne vrednote pod vprašaj z relativiziranjem, zasmehovanjem, celo z sataniziranjem. “Starmar6″ piše, da se to dogaja zadnjih 200 let od druge meščanske revolucije naprej, ko so na oblast začeli prihajati levičarji, sinister. Od takrat gre z EU in ZDA samo še navzdol, na vseh področjih. Levičarji nimajo skoraj nič pametnega ponuditi družbi.

Kaj je vrednota? To je cilj, smernica, smisel življenja, smisel kvalitetnega življenja. Nekaj vrednega čemur skušam slediti. Vrednota je meni neka realni pojem, ne nek ideal ali iluzija. Tudi družba mora obvezno imeti vrednote, sicer je kaos, revolucija, anarhija, propad, barbarstvo. Pri vsaki tranziciji sistema vedno najbolj profitirajo najbolj pokvarjeni, kriminalni, psihopatski osebki. Za trenutek dobimo občutek, da najbolj profitira skupina brez vrednot. Na daljši rok pa definitivno ne.

SISTEM VREDNOT, hierarhija vrednot. Ali človek globoko v sebi prevprašuje te vrednote in na podlagi sklepov, izkušenj skuša po teh vrednotah živeti? Kajti včasih se vrednote skuša drugim samo vsiliti zaradi lastnih interesov, velikokrat pa farizej vrednote samo na zunaj zagovarja, živi pa jih ne.

Vrednote dobi skoraj vsak otrok od staršev. Potem jih pobira od vrstnikov, od prijateljev, od družbe. Navsezadnje velike odločitve človeka ( izbira partnerja, poklica, delo) izvirajo iz človekovih vrednot, čeprav večina zahodnjakov stavi na strast in kemijo, na nekaj iracionalnega. Zaradi te vrednote – se ji podirajo zakoni, partnerstva.

Kaj pa šola? Šola mora nujno vzgajati za vrednote. Zadnjih 20 let imamo primer, ko je LDS skupaj z Gabrom ves čas ovirala vzgojo in zagovarjala, da je šolstvo zgolj IZOBRAŽEVANJe, pridobivanje znanja. Sam pravim, da je Gaber uničil šolstvo. To se danes kaže v dezorintiranosti, razvajenosti in agresivnosti učencev, dijakov in študentov. Deloma pa ta generacija že vstopa na trg dela, kjer bo deležna zaradi tega pretežno porazov na vseh področjih.

Vsak odrasli človek se mora sam prevpraševati, razlikovati, premisliti o vrednotah, ki jih je sprejemal nekritično od drugih, sploh ko je bil še otrok s slabim logičnim aparatom. Že če gremo naštevati vrednote, smisle, cilje – lahko pridemo preko številke 1000. Še težje je iz teh vrednot narediti hierarhijo. Kajti včasih je človek razpet med dve ali več vrednot, na križišču – v konfliktu vrednot v sebi. Kateri takrat dati prednost?

Človek je najbolj dojemljiv za spremembe v sebi, spremembe vrednot, kadar trpi, kadar so mu problemi življenje postavili na glavo. Hkrati pa se je dobro zavedati načela sv. Ignacija Loyolskega, ki pravi, da spreminjaj odločitve zgolj v stanju tolažbe, nikakor pa ne v stanju potrtosti.

To, da oseba ali družbena skupina ali širša družba postavi napačne vrednote na vrh oz. pomembne vrednote zanemari – to pelje v propad, katastrofo tako človeka, družine, skupine, družbe, civilizacije.

Danes se v zahodnem sistemu vsekakor vidi propadanje družbe, civilizacije. Užitek in ležernost sta postali glavni vrednoti večine ljudi. Kako na hitri način dobiti denar, da bom potem užival. Ta infantilnost ( iskanje ugodja) se kaže v politiki, gospodarstvu, kulturi, odnosu do narave, do sebe, do drugih. Kultura smrti.

Kaj bo čez 10 ali 15 let v EU? Gospodarsko bo stagnirala. V EU bodo prišli muslimani iz Bližnjega vzhoda ali pa Kitajci.

  • Share/Bookmark

En odgovor v “Duhovni propad družbe, civilizacije”

  1. andgre pravi:

    Morda le eno opombo k sicer zelo dobri in aktualni argumentaciji. Propad vrednot je morda bolj lastnost kapitalizma kot pa komunizma. Komunizem je vrednote skušal vzgajati, so seveda temeljile na lažeh in prikrajanju zgodovinske resnice. Morda so tudi prav zaradi tega s sabo potegnile v nemilost še vrsto drugih človeških vrednot, med katerimi so mnoge prav gotovo človeku prirojene.

    Je pa morda malo lahkomiselno trditi, da je odsotnost vrednot v današnji kapitalistično usmerjeni družbi posledica levičarske mentalitete. Večina držav, ki danes vladajo svetu, namreč ni šla skozi komunistično obdobje, za razliko od nas. Hkrati pa se lahko prepričamo, da so v teh državah vrednote še v veliko večji krizi kot pri nas.

    Posebej eklatanten primer so ZDA s svojimi skrajno sprevrženimi “vrednotami” širjenja “svobode” po državah, ki si ameriške “svobode” sploh ne želijo, neobrzdanega ekonomskega požeruštva, odsotnosti socialnega čuta in okoljevarstvene odgovornosti.

    Generator današnje krize vrednot je torej v svetovnem merilu verjetneje kapitalizem kot pa socializem, čeptav je tudi slednji s sprevrženostjo svoje v zasnovi lepe (in celo nekako krščanske) ideje mnogo prispeval k relativizaciji nekdaj svetih resnic in vrednot, s tem pa tudi k njihovemu rušenju.

    Pa tudi sicer je komunizem v glavnem mrtev sovražnik. Še več, tudi njegove pozitivne konotacije in posledice smo uspeli v večini pokopati. Kar je po svoje velika izguba. Moder je namreč ta, kdor tudi iz negativnih izkušenj in trpljenja zna potegniti pozitivno sporočilo in kdor določene ideje prehitro ne zavrže v celoti.

    Je pa v naši slovenski družbi prisoten svojevrsten paradoks, ki po svoje še dodatno napaja zaprisežene nasprotnike (tudi dobrih) socialističnih idej: dejstvo, da se je večina včerajšnjih komunistov prelevila v nebrzdane kapitaliste in centre mafijske moči (prvi predsednik neodvisne Slovenije, ki se še danes kot boter pojavlja v politiki in jo iz ozadja usmerja in ocenjuje kot bog oče, na primer).

    Takšni sprevrženi oznanjevalci socialističnih resnic so v nemilost prinesli komunizem in socializem kot celoto. Zato se današnja družba krčevito brani vsega, kar bi spominjalo na komunistično, pa najsi gre celo za socialo in šolstvo, ki sta bila v marsikateri komunistični državi lahko za zgled mnogim nekomunističnim sistemom. Ironično pa se še naprej oklepamo komunističnih zablod, kakršna je npr. identifikacija Cerkve z narodnim sovražnikom številka 1.

    Tudi s svojo polarizacijo smo Slovenci tako nesrečni narod, ki je uspel od komunizma ohraniti njegove najslabše elemente (vključno s pokvarjenimi političnimi botri), prav tako pa tudi od tranzicije v kapitalizem uspel pobrati tisto najbolj negativno, kamor spada propad sociale, šolstva in zdravstva. Čudovita kombinacija, ki nas pelje v smer ZDA. Katera smer je to, pa bo večina ljudi spoznala, ko bo že zdavnaj prepozno.

Komentiraj



Vi ste prijavljeni objavi komentar.