PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Arhiv za 2.12.2007

Prve besede, prvi glasovi

Objavil pavel dne 2.12.2007

Pred enim mesecem je ob slikanici začel oponašati oglašanje živali: kuža, mucka, petelina, kokoško, kravico in konjička.

Lilu lilu lilu lilu … pa se oglaša rešilec ali gasilec.

Velikokrat poje. Sploh na sprehodih, ko mi sedi za vratom. Ali pa preden zaspi.

Včasih pripoveduje in razlaga tako, da s prstom nekaj kaže in govori: eeeee …. eeeeeeeee. eeeeeeeeeeeeee.eeeeeeeeeee….eeeeeeeeeeeeeee.eeee.eeeeeeeeee.

Na sprehodih se popolnoma zamoti z iskanjem kamenčkov, ki jih meče v najbližje luže.

Danes smo bili cel dan doma. Že šest dni je zelo nahoden. Začelo se je s prozornim sluzom, nadaljevalo se je očitno z vnetjem, kajti sluz je postajal zelen in gost. Potem pa mu je še na pljuča udarilo, tako, da je že dva dni hripav in zoprno suho kašlja. Vreme pa je mrzlo in mokro, tako da se nima smisla igrati s sprehodi, kjer bi zaradi zamašenega nosa dihal leden zrak na usta.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Starejši sin | Brez komentarjev »

Socializem 21. stl.

Objavil pavel dne 2.12.2007

Caracas -

V Venezueli bo danes referendum o spremembi ustave, s katerimi želi predsednik Hugo Chavez utrditi svojo oblast in hkrati Venezuelo preoblikovati v socialistično državo 21. stoletja. Izidi referenduma naj bi bili zelo tesni, zato si jih strokovnjaki niso upali napovedati. Volišča v Venezuelise bodo zaprla ob 21. uri po srednjeevropskem času, prvi neuradni rezultati pa bodo znani tri ure kasneje.

Med drugim bo 16,1 milijona volivcev odločalo o tem, da število predsedniških mandatov ne bi bilo omejeno, pa tudi, da bi delovnik s sedanjih osem znižali na šest ur. Potrdili naj bi še, da je država večinski delničar v naftnem sektorju in da državnih podjetij ni mogoče privatizirati.

Predsedniški mandat naj bi se s sedanjih pet podaljšal na sedem let, vlada pa bi dobila pravico, da v izrednih razmerah cenzurira medije. Poleg tega naj bi vlada dobila nadzor nad centralno banko, predsednik pa vpliv na denarno politiko. Zagotovili naj bi tudi boljšo socialno zaščito ljudi, pri čemer naj bi socialne programe financirali s prihodki od nafte. Skupaj naj bi volivci odločali o 69 reformah.

Na referendumu ugibanja o možnostih poneverb sproža uporaba črnila, s katerim morajo volivci pred oddajo glasu pustiti svoj prstni odtis, da bi preprečili možnost večkratne udeležbe na volitvah. To črnilo naj bi se namreč zelo preprosto izbrisalo.

Ob zori koračnice in ognjemet

vir Delo

Pavel: a se bodo ljudje kdaj spametovali in naučili iz zgodovine? Tale Hugo Chavez je še en socialistični idiot, kult osebnosti, diktator, lažnivec, veliki manipulator, “maršal”, “bog za rdeče neumne ovce”. Venezuela bo šla po poti Sverne Koreje. Svobodnemu človeku ne ostane drugega, da čimprej emigrira tja, kjer bo za delo prejel normalen zaslužek in ga ne bodo maltertirali socialistični lažnivci v medijih, ne siromašili visoki socialistični davki od katerih živi birokracija in socialistična mafija.

Še vedno je toliko manipulatorjev, ki govorijo, kako je socializem DOBRA ideja, PRAVIČNA ideja – le do sedaj so bile njene izpeljave bedne. Namesto, da je socializem UTOPIJA, ki jo lahko zasiloma dosežemo le s KRAJO, UBOJI in stalnim laganjem.

Še vedno je ogromno nezrelih ljudi, ki nasedajo “lepim” idejam, “bližnjicam”, “sladkim jezikom”. Nazadnje se znajdejo v državnem koncentracijskem taborišču.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Amerika, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem | Brez komentarjev »

Sveta vojna proti tajkunom

Objavil pavel dne 2.12.2007

Nisem privrženec menedžerskih prevzemov podjetij, sem pa velik zagovornik pravne države in tržnega gospodarstva. In zdrave pameti. In ko me postavijo pred dilemo – menedžerski odkupi ali pravna država in tržno gospodarstvo – se bom absolutno vedno postavil v bran zadnjih dveh. Zato me sedanja »sveta protitajkunska vojna« vlade precej bega, še več, spravlja me v hud strah in skrb. V strah zase kot potrošnika in za gospodarstvo kot celoto. In v skrb za duševno zdravje oblastnikov.

Naj pojasnim. Menedžerskim prevzemom ne nasprotujem zaradi populističnih egalitarnih, dušebrižniških ali zavistnih razlogov, pač pa iz dveh ekonomskih razlogov.

  1. Prvič, zaradi empirično dokazanega negativnega vpliva pretirane koncentracije lastnine v rokah menedžerjev na uspešnost poslovanja podjetij. Raziskave za razvite države in tranzicijske države pač enoznačno kažejo, da podjetja, v katerih kontrolni lastnik postanejo menedžerji, poslujejo manj uspešno kot podjetja z zunanjimi lastniki. Ker pač menedžerji brez učinkovite zunanje kontrole izčrpavajo podjetja (z izplačevanjem višjih dividend zaradi odplačila kreditov za nakup delnic in s poslovanjem s povezanimi ali družinskimi podjetji) in ker se menedžerji kot lastniki ne vedejo tako racionalno, kot če bi bili samo menedžerji (prej bi se odločali za racionalizacije poslovanja) ali samo lastniki (najeli bi bolj učinkovite menedžerje).
  2. In drugič, zaradi morebitnih predprevzemnih poslovnih mahinacij (kreativnega računovodstva) menedžerjev kot insiderjev in (običajno prenizke) prevzemne cene.

Toda menedžerski odkupi so realnost, tako v razvitem svetu kot pri nas. To je legitimni proces koncentracije lastnine. Ima pa lahko škodljive posledice za »pravičnost«. Toda pozor! Medtem ko so v razvitih državah pri menedžerskih odkupih zaskrbljeni glede tega, ali je cena, po kateri so menedžerji pridobili delnice, »pravična tržna cena« z vidika interesov drugih (manjšinskih) delničarjev, pa pri nas razsaja populistična psihoza, da se z menedžerskimi odkupi ustvarja nepravično razslojevanje v družbi. Ne, koncentracija lastnine ni problematična, je nujna zakonitost tržnega gospodarstva, ki pelje k večji učinkovitosti družbe in večji blaginji za vse. Treba pa je paziti, da koncentracija lastnine poteka javno in pregledno in da se v tem procesu ne kršijo pravice drugih udeležencev, predvsem manjšinskih lastnikov. Ključnega pomena je javnost celotnega postopka, da lahko potencialni konkurenti postavijo konkurenčno ceno, ki je običajno precej višja od tiste, ki jo ponudijo menedžerji, in s tem ponudijo manjšinskim delničarjem bolj »pravično« tržno ceno.

Tako se »problema« menedžerskih odkupov lotevajo v razvitih državah s stoletno prakso. Pri nas pa smo ta teden dobili spet značilno specifičen slovenski način »reševanja« tega problema. Namesto da bi vlada poskrbela za javnost in preglednost postopkov ter zaščito manjšinskih delničarjev (denimo s striktnim preganjanjem prakse »delniških parkirišč« pod nadzorom menedžmenta, katerim pozneje sledijo menedžerski odkupi, ki samo legalizirajo dejansko stanje), se je odločila, da bo menedžerske odkupe poskusila kratko malo preprečiti. Saj bi jih v ihti prepovedala, če ji ne bi evropska zakonodaja tega preprečevala, zato jih poskuša samo onemogočiti.

Vlada se onemogočanja menedžerskih odkupov loteva na štiri načine.

  1. Prvič, z dopolnitvijo zakona o bančništvu, kjer naj bi se krediti, zavarovani z delnicami podjetja, ki je prevzemna tarča, šteli kot posojila brez zavarovanja. To pomeni, da bi morale banke bodisi zahtevati dodatna zavarovanja ali pa povečati rezervacije za ta posojila, a to bi seveda znižalo kapitalsko ustreznost banke.
  2. Drugič, s spremembo zakona o prevzemih na način, da bo moral prevzemnik Agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP) za odobritev prevzemne ponudbe dokazati, da plačilo vrednostnih papirjev, na katere se nanaša prevzemna ponudba, ni zavarovano z zastavo vrednostnih papirjev podjetja, ki ga prevzema.
  3. Tretjič, s spremembami zakona o gospodarskih družbah, ki naj bi preprečile, da bi ciljna družba prevzemnikom dajala predujme ali posojila za pridobitev delnic, in z odvzemom glasovalnih pravic, če se ugotovi, da je posel fiktiven ali da so za kredit za nakup delnic zastavljene te delnice.
  4. In četrtič, z razmišljanjem o davčnem primežu, pri čemer se obresti za poplačilo kreditov za nakup delnic ne bi več štele v strošek poslovanja, ki zmanjšuje davčno osnovo za kapitalski dobiček.

Morda je na prvi pogled videti, da se vlada onemogočanja menedžerskih prevzemov loteva pravno korektno in sistematično, se jih pa v bistvu loteva zelo nerodno in naivno. Vladni ukrepi namreč menedžerskih odkupov ne bodo preprečili, bodo pa povzročili veliko kolateralno škodo domačim bankam. Od vseh štirih napovedanih ukrepov je namreč smiseln samo tretji, ki preprečuje netransparentno in nedovoljeno financiranje med tarčo in prevzemnikom ter razne fiktivne posle. Prvi ukrep bo povzročil preprosto to, da bodo menedžerji kredite pač raje najemali v tujini, ker bodo za naše banke tovrstni krediti preveč rizični. Drugi ukrep je nesmiseln, saj bo ATVP težko ugotavljala izvor denarja za prevzem podjetja, kadar bo ta denar prišel iz tujine. Spet bodo zacvetela razna »parkirišča«. Četrti ukrep pa je enako nesmiseln, saj podjetjem prepoveduje običajno poslovno prakso vštevanja obrestnih odhodkov v stroške podjetja. Gre torej bolj kot ne za papirnato protitajkunsko vojno s skorajda ničelnimi učinki na dinamiko menedžerskih odkupov ter merljivo poslovno škodo domačim bankam.

Toda bolj od te nepotrebne, neumne in otročje papirnate protitajkunske vojne me je strah rušenja temeljev pravne države in tržnega gospodarstva. Vlada namreč s prvima dvema ukrepoma omejuje možnost posameznikom prostega razpolaganja s svojo lastnino. Kot da bi vam vlada preprečevala, da prodate svoj avto ali kot da bi vam vlada preprečevala, da za zavarovanje kredita za nakup nepremičnine zastavite pri banki to nepremičnino (hipotekarni kredit). Omejevanje pravice do razpolaganja s svojo lastnino je tipični zgodnji komunistični ukrep, ki ruši temeljna načela pravne države in seveda tudi tržnega gospodarstva. Zato sta oba ukrepa zrela za ustavno presojo.

Mene je strah, da bo ta vlada s svojo »po domače« razumljeno pravnodržavno logiko šla še naprej. Letošnje negativne izkušnje pri ameriških hipotekarnih kreditih in iz njih izvedenih drugorazrednih hipotekarnih obveznic utegnejo naši vladi rabiti za opozorilo, kako nevarna so hipotekarna zavarovanja za stabilnost bančnega sistema, ko pride do zloma trga nepremičnin. Bo torej vlada kmalu prepovedala tudi hipotekarne kredite pri nakupu nepremičnin?

Ta vlada ima očitno preveč časa, ker ji ob zapravljanju časa in energije za razne zaupnice ostaja presežek energije še za tovrstne neumne domislice. Tudi prejšnja vlada je v zadnjem letu mandata zapravljala čas za očitne neumnosti in gospodarstvu škodljivi aktivizem. Spomnimo se samo nesrečne davčne reforme iz 2004, ki nam je vsem neznosno otežila življenje in v beg v tujino prisilila domači kapital. Ta vlada pa zdaj sili menedžerje v najemanje kreditov v tujini, morda bo v podobno najemanje kreditov v tujini prisilila tudi fizične osebe pri hipotekarnih kreditih za nepremičnine. S tem škoduje samo slovenskim bankam, ki bodo nenadoma ob posel, tuja konkurenca pa bo zacvetela.

Ima ta vlada sploh še pilota oziroma je pilot čisto zdrav? Res me je zaskrbelo.

dr. Jože P. Damijan

Ekonomska fakulteta v Ljubljani

 

(op. Pavel: tale članek se mi zdi v ekonomskem delu izvrsten. Uvod in zaključek pa sta neprofesionalna: ne vem, ali je to še vedno otročje sovraštvo in zamera JJu, ali pa mu časopisi brez pluvanja po JJ članka sploh ne bi objavili)

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Slovenija, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, liberalne reforme ( PRO FREE Market), politika | Brez komentarjev »

Vodik in gorivne celice v SLO

Objavil pavel dne 2.12.2007

Energija iz fosilnih goriv je v zadnjih letih vse dražja. To je vplivalo na dvig cen bencinskega in dizelskega goriva za cestna vozila. Emisije CO2, trdnih delcev in hrupa so še vedno največji problem lokalnih skupnosti v bližini cest. Emisije ogljikovega dioksida vplivajo tudi na podnebne spremembe. Večja učinkovitost goriv je še vedno mišljena predvsem kot odgovor na prometne težave. Slednje pa ne drži, saj so rezultati večje učinkovitosti izgubljeni zaradi tega, ker se prihranek pri denarju in emisijah »na kilometer« porabi v povečani kilometraži.

Vodikova ekonomija je ekonomija, pri kateri se energija shranjuje, transportira in uporablja v obliki vodika. Glavna prednost vodika kot energenta v primerjavi s fosilnimi gorivi je v tem, da ne povzroča emisij toplogrednega ogljikovega dioksida in da bi v prihodnje lahko nadomestil vse manjše zaloge fosilnih goriv. Seveda je treba sistem obravnavati celovito od proizvodnje vodika do končnega uporabnika. Zdaj se večina vodika pridobi iz fosilnih goriv. Uporaba tega energenta bodočnosti je povezana z reševanjem vrste tehnoloških, ekonomskih in drugih vprašanj. Nekatera so že rešena v okviru velikotonažnih industrijskih procesov, glede drugih, povezanih predvsem s shranjevanjem, distribucijo in uporabo vodika v manjših in mobilnih napravah (za transport), pa potekajo intenzivne raziskave. Poleg tega bo treba za hitrejše uvajanje vodikove tehnologije reševati še vprašanja izobraževanja in ozaveščanja ljudi, standardizacije sistemov in naprav ter varnosti.

Programski dokumenti Republike Slovenije, ki zajemajo področje vodikovih tehnologij in gorivnih celic (implicitno ali eksplicitno), so razvrščeni po rangu pomembnosti: strategija razvoja Slovenije (http://www.gov.si/vrs/index.php? vie=cnt&gr1=dloVld&gr2=vlaPro), resolucija o nacionalnih razvojnih programih 2007–2023 (http:// www.gov.si/vrs/index.php?vie= cnt&gr1=dloVld&gr2=vlaPro), Nacionalni energetski program (ministrstvo za gospodarstvo, direktorat za energetiko, novi dokument je v pripravi), nacionalni raziskovalno-razvojni program (ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo 2007, http://www.mvzt.gov.si/ si/zakonodajaindokumenti/ nrrp20062010/).

Najbolj neposredno je z obravnavano tematiko povezan dolgoročni projekt, ki ga navaja resolucija o nacionalnih razvojnih programih 2007–2023 pod naslovom Trajnostna energija in ekonomija vodika. Ta projekt predvideva postavitev infrastrukture za vodikovo ekonomijo (HE) in vozila nove generacije, vzpostavitev mreže postaj za napajanje vozil in naprav na gorivne celice z vodikom ter polnilna mesta za hibridna in v celoti električna vozila.

Podobno kot na evropski ravni so tudi v Republiki Sloveniji različni deležniki organizirani v Slovenski tehnološki platformi za vodik in gorivne celice (SIHFC, http://www.sihfc.si), ki je bila organizirana skoraj sočasno z nastankom evropske skupne tehnološke pobude (Joint Technology Initiative) za področje vodika in gorivnih celic (jeseni 2005). Tudi domača tehnološka platforma je izdelala strategijo raziskav in razvoja na tem področju do leta 2013.

Transport je najpomembnejši posamezni vir toplogrednih plinov, hrupa, za ljudi in naravo zdravstveno škodljivih emisij, hkrati pa neenakomerno razporejena najdišča fosilnih goriv povzročajo socialne nepravičnosti v družbi. Kot tak promet bistveno prispeva k globalnemu segrevanju in destabiliziranju podnebnih razmer na planetu, ogroža zdravje ljudi in biotsko raznovrstnost ter povzroča socialno nepravičnost in izločenost.

Neoporečno ekološko delovanje, odlične tehnične karakteristike in širok izbor načinov za pridobivanje goriva so temelji postopnega prehoda na tehnologije vodika in gorivnih celic v transportni industriji. Vzporedni razvoj drugih perifernih tehnologij električnih vozil, kot so npr. elektromotorji, akumulatorji in lahki kompozitni materiali, je tehnologije vodika in gorivnih celic prenesel iz laboratorijev v industrijo in realnost. Avtomobilski proizvajalci so že predstavili prva delujoča električna vozila na vodik. Vlade najrazvitejših držav so se zavezale k še večji podpori razvoja in gradnje infrastrukture polnilnih mest v obliki projektov vodikovih avtocest (»HyWay«).

Za primer naj povemo, da več svetovnih avtomobilskih proizvajalcev napoveduje vpeljavo vozil na vodik ter vozil na vodik z motorjem z notranjim zgorevanjem v cestni promet prihodnje leto. Med njimi so BMW serije 7, mazda RX8 in honda FCX clarity. Poleg avtomobilov po večjih evropskih mestih že vozijo avtobusi na vodik ter avtobusi na vodik z motorjem z notranjim zgorevanjem proizvajalcev MAN in Mercedes.

V Sloveniji se je izoblikovala vladna skupina za vodik, ki pomaga vpeljati tehnologijo vodika v širši slovenski prostor. Njeni člani so strokovnjaki na področju vodika ter predstavniki ministrstev. Aktivnosti skupine zajemajo demonstracijski projekt prve črpalke za vodik, avtomobilov na vodik z motorjem z notranjim zgorevanjem ter ozaveščanje javnosti o novi tehnologiji v brošuri o vodiku. V naslednjem koraku pa je treba zagotoviti preoblikovanje zakonodaje za vključitev tehničnih zahtev in standardov, ki so že v uporabi v drugih evropskih državah, predvsem z namenom potrebne varnosti med točenjem vodika in vožnjo s tem gorivom.

Zelo pomemben korak je bila vključitev naše naftne družbe Petrol, ki se zaveda, da je vodik energent prihodnosti, tako za mobilno kot za stacionarno uporabo. Petrol bo aktivno sodeloval pri vpeljavi tehnologije vodika v Sloveniji in s skupino za vodik pri projektih vpeljave črpalke za vodik.

Vodik kot nosilec energije bo del našega vsakdanjega življenja in bo zelo kmalu v uporabi kot gorivo za promet, ogrevanje stanovanjskih hiš ter proizvodnjo elektrike. Slovenija ima kot zelena država dobro možnost, da z domačim znanjem vpelje tehnologijo vodika in gorivnih celic na nacionalno raven. S tem znanjem lahko pozneje pomaga tudi drugim, večjim evropskim državam.

Jure Leben, vodja vladne skupine za vodik

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Slovenija, ekologija, energetika, gospodarstvo oz. ekonomija | Brez komentarjev »

Človeška neumnost in svoboda

Objavil pavel dne 2.12.2007

Človeška neumnost in svoboda

 
 
 
22.4.2007 Vse bolj se mi dozdeva, da je s tem našim svetom nekaj hudo, hudo narobe. Le poglejte: . *Ko se razvname debata o porokah istospolnih partnerjev, mi o prednostih, lepotah in svetosti zakona pridiga: kdo? Koruzniki in ločenci! . *O ubogih živalih, ki jih na farmah pitajo zgolj zato, da si človek poteši svoj krvavi apetit, in o tem, da zapoved Ne ubijaj! velja tudi za živali, poslušam iz ust bledoličnih gospodičen, ki me v isti sapi poučijo tudi o legalizaciji evtanazije in pravici žensk, da same odločajo o svojem telesu (kako lepo prebeljen izraz za splav, kaj?!). . *O svobodi govora in tiska, o strašnih pritiskih na medije, o kratenju človekovih pravic največ, seveda, vedo mlečnozobi novinarji rumenih tabloidov, katerih edino vodilo in merilo pri delu je prodaja in dvig naklade. . *Dobrodelna organizacija priredi dobrodelni koncert, na katerem zbirajo sredstva za pomoč, vsi udeleženci in nastopajoči se odrečejo honorarjem v korist ustanove, pa se koncert kljub temu konča v minusu!!! . *Kako, kdaj (in vse bolj tudi zakaj) naj verujem v Boga, pa tako ali tako že desetletja največ vedo in tudi ne skoparijo z nasveti – zapriseženi ateisti. . In še in še bi lahko našteval. Pa človek, vsega hudega vajen, ponižno skloni svojo katoliško glavo in, zavoljo ljubega miru in seveda v »božjo slavo«, potrpi. Ampak tudi potrpljenje ima svoje meje! Zdaj so se pojavili še samozvani popevkarji, ki se zaradi svojih butasto perverznih oziroma perverzno butastih, s tremi akordi opremljenih pesmic, ki se (glej no pa res!) po naključju celo rimajo, imajo za umetnike; in pa skoraj še najstnice, ki jim na kraj pameti ne pade, da bi študirale ali delale, pač pa so se naravne ali z odpravljenim celulitom in silikonsko naphane, sprehodile skozi kako TV-oddajo ali šov in se tako ali drugače razgalile. No, ti in te pa zdaj vedo, kako naj vzgajam svoje otroke! Narobe svet! . Za povrh pa se občasno pojavi še kdo, ki bi oddaje in ljudi, o katerih pišem, kar prepovedal. »Da ne bodo več zastrupljali naše mladine …« Če bi hotel na ta način zavarovati svoje otroke, potem bi moral prepovedati še marsikaj in zapreti še marsikoga. Potem bi bilo morda najbolje stesati barko, vanjo vkrcati svojo družino in prositi Boga za dež! Še bolj kot zgoraj omenjeni »vedeži« me razburijo starši, ki ne prevzemajo odgovornosti, ampak le tožijo nad sistemom, računalniki, mobiteli, modo, vrstniki … Ne jokaj, da tvoj otrok jé samo »fast food« – raje skuhaj kosilo! Človeška neumnost je del stvarstva in bo izginila, ko bo izginil človek. Poleg neumrljive duše je svobodna volja največji božji dar človeku. In svoboda je v možnosti izbire: dobrega ali slabega. Ne morem s preprogo oviti vsega sveta, da si moj otrok ne bo ranil nog, lahko pa mu nadenem copate. Naučiti otroka pravilno izbirati je konec koncev namen vzgajanja, ne pa izbrati namesto njega. Ko bom otroka učil plavati, ga ne bom kar vrgel v vodo, ampak mu bom ponudil pomoč: rokavčke, obroč, predvsem pa roko in oporo. .. In moj dragi starševski kolega! Ne pozabi, da si tudi ti otrok in da ti Oče v pomoč vedno ponuja svojo roko in oporo. Včasih pa tudi rokavčke! Gregor Čušin, Družina
  • Share/Bookmark

Objavljeno v Verovanje, odnos z Bogom, duhovnost, Vzgoja | 2 komentarjev »