PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Težki ljudje, kako shajati z njimi?

Objavil pavel, dne 27.11.2007

Težki« ljudje

 
 
 
14.10.2007Kako shajati s »težkimi«, antipatičnimi ljudmi, ki se jim ne moreš izogniti in si primoran biti skupaj z njimi še celo v istem prostoru, npr. doma, v šoli ali službi? S takimi, ki poznajo samo pravice, in vedo, kaj si ti dolžan narediti, kaj oni pa ne. Poskušam se nekako prilagoditi, poiskati tudi lepe, dobre plati; vendar mi ne uspeva najbolje. V družbi negativnih ljudi se počutim slabo in mi velikokrat pokvarijo vsaj del dneva. Jezi me, ker tako vplivajo na moje počutje. Kaj bi mi svetovali?

Nataša

Vprašanje, kako shajati s težkimi ljudmi, je eno izmed tistih vprašanj, ki si ga več ali manj redno postavljamo vsi ljudje. Tudi tisti, ki živijo v samostanih. Tudi svetniki. Cerkvena učiteljica sv. Terezija Deteta Jezusa v Povesti duše med drugim piše o svojih taktikah, kaj narediti, da bi bilo življenje z bližnjo osebo, ki ti gre na živce, čim bolj znosno. In ne samo znosno, pač pa čim bolj posvečujočo. Sama si je zadala, da bo samostanskim sosestram, ki so ji bile najbolj zoprne in ki se seveda svoje antipatičnosti niso zavedale, še posebej prijazno stregla pri mizi in jim sploh posvečala več pozornosti. Ne, čustvenega odpora do njih ni kar takoj premagala, psihično garanje ni že drugi dan prineslo sladkobe, vendar je njen trud tisto drobno okolico samostanske jedilnice ali kapele nevidno posvečeval. Odnosi med »antipatičnimi« so dobili kurz odrešenja.
  1. To bi bil prvi korak: moliti in se potruditi za tistega, ki ti gre na živce.
  2. Drugi korak bomo prav tako razložili iz samostanske prakse. Za časa sv. Terezije Deteta Jezusa so redovne skupnosti delovale bolj hierahično kot danes. Tudi socialno-čustvene probleme so posamezniki reševali predvsem s predstojnikom ali duhovnim voditeljem. V zadnjih desetletjih tudi s pomočjo humanističnih znanosti v samostanih odkrivamo moč dialoga in skupinske refleksije. Pravzaprav na novo odkrivamo to, česar je polna nova zaveza in kar so cerkveni očetje imenovali bratsko opominjanje (correctio fraterna). To je od reda do reda različno, ampak povsod se vsake toliko časa se sobratje ali sosestre sestanejo z namenom bratskega/sestrskega opominjanja in bratske/sestrske hvale. Sam se spomnim ene tovrstne refleksije v noviciatu v Španiji. V krog sobratov sem se usedel dokaj samozavestno, po zaključku opominjanja pa sem iz sobe odšel kot polit cucek. Koliko zveš o sebi, ko imajo drugi priložnost brez zavor in strahu povedati, kaj je na tebi težkega in neprijetnega! Taka ura je huda ura, a je blagoslovljena.
Drugi korak je torej ta: iskreno in odprto se pogovarjati in drug drugemu povedati, kaj je na kom motečega. Če ste v svojem ozkem okolju zmožni opraviti ta drugi korak, ste rešili več kot pol medosebnih problemov. Bodimo realni. Bratsko opominjaje je že v samostanu, kjer so vsi tako rekoč mistično zavezani svoji skupnosti, velika umetnost, kako velika umetnost bo šele v službi, kjer v isti »sobani« osem ur na dan živite skupaj idejno in moralno zelo različni ljudje. S tem, da zdaj v službe prihajajo generacije tranzicijskih razvajenčkov, ki so sploh bile vzgajane za kontemplacijo lastnega popka, zato potreb drugega človeka ne vidijo. Taki ljudje, ne gredo samo drugim na živce, ampak na dolgi rok škodijo učinkovitosti sistemov. Poslovni svet se na to odziva in vedno bolj uveljavlja »team building«, kakšne skupine gredo tu in tam v »klavzuro«, »personal managment« postaja cenjena stroka. Skratka, spet odkrivamo toplo vodo. Ampak hvala Bogu, da jo. Vprašanja za p. Branka ali s. Andrejo nam lahko pošljete na poštni ali elektronski naslov mladi.val@druzina.si. p. Branko Cestnik, Družina, Mladi val
  • Share/Bookmark

2 odgovorov v “Težki ljudje, kako shajati z njimi?”

  1. Rado Rado pravi:

    Teški ljudje.

    Moja definicija: Takšni, ki “svoje” nekritično zagovarjajo dalje; ne sprejemajo drugačnih mnenj, tudi če so argumentirana;

    Ne zameri Pavel, tebe imam za takšnega. :-)

  2. pavel pravi:

    Sem kritičen in učljiv. Druga mnenja sprejmem in spremenim svoj pogled, le pod pogojem, da so kvalitetni in prepričljivi argumenti. Ni vsak argument dober argument. So pa redke vrednote, ki jih bom težko spremenil, ker sem jih iskal in najdeval res dolgo časa. Po drugi strani pa vodljivi ljudje, ki se uklonijo vsakemu histeriku ali agresivnežu, zame niso vzor. Saj veš kako je v zaporih pri zaslišanju: imaš histeričnega sadista in prijaznega, “empatičnega” zasliševalca. Oba mi v resnici želita zlo. Zakaj bi šel v pogovor s Hudičem?

Komentiraj



Vi ste prijavljeni objavi komentar.