Družbo so posilili s politično religijo…
Objavil pavel dne 26.11.2007
Čemu smo v Sloveniji tako globoko impregnirani z zločinskim balkanskim komunizmom, pa čeprav je le ta fromalno in gospodarsko propadel leta 1990?
Tragedija otrok s Petrička nam govori na tako temeljno človeški ravni, da so ob njej za hip umolknili tudi najbolj cinični dediči komunizma. Seveda pa ni pričakovati katarze. Za to je vrsta razlogov.
- V prvi vrsti je razlog politično in materialno motivirana odločenost levih centrov moči, da se nikoli v resnici in do konca ne soočijo s krvavo resnico komunizma v Sloveniji.
- Nadalje, javni prostor večinoma obvladujejo levo usmerjeni mnenjski voditelji in kapital leve provenience.
- In slednjič, javno mnenje je do komunističnih zločinov v najboljšem primeru brezbrižno, v najslabšem pa jim celo pritrjuje.
Družbo so posilili s politično religijo, katere elementi so bili:
- kult vodje,
- mitologija revolucionarnih izročil,
- rituali štafete mladosti,
- iniciacijski obredi sprejemov v pionirsko organizacijo in partijo.
- Zveza borcev na primer, ki bi lahko bila nesporna moralna avtoriteta, je bila pod komunizmom predvsem del organizacijske strukture partijskega boljševizma in del mašinerije totalitarnega sistema. Danes ni dosti bolje, saj jo personalno in ideološko obvladujejo iste sile. Janez Stanovnik, predsednik ZZB, je komunist, od 1945 tesen Kardeljev sodelavec in domnevam tudi somišljenik. Somišljenik človeka, ki ni bil le ideolog samoupravljanja, ampak tudi arhitekt medvojnega komunističnega terorja proti civilnemu prebivalstvu in s tem umetno sprovocirane državljanske vojne, akter poboja 12.000 domobrancev in eden od snovalcev zloglasnega taborišča na Golem otoku. Skoraj odveč je omeniti, da mediji v takem vodstvu Zveze borcev ne vidijo problema, ampak raje mantrajo o fašistoidnosti Janeza Janše.
- Drug primer. Če izberemo le tri neslavna imena iz širnega ozvezdja komunistične mitologije – Tita, Kardelja in Kidriča – že površen pregled imen ulic, cest in trgov pove, kako pomembno mesto zavzemajo še danes. Tita najdemo v Ljubljani, Kopru, Velenju, Celju, Postojni, Mariboru, Senovemu, Radencih. Kardelja najdemo v Ljubljani, Velenju in Mariboru. Kidriča slavijo v Velenju, Škofji loki, Kranju, Litiji, Dobrovcih, Kanalu, Bledu, Kočevju, Lenartu v Slovenskih goricah, Celju, Laškem, Rogaški slatini, Radencih, Ajdovščini, Sežani, Črnomlju, Piranu, Postojni, pa še cel kraj so mu posvetili (Kidričevo). Obstajajo tudi številni spomeniki posvečeni tem svetnikom posebej in revoluciji na splošno. Vse to medijev ne moti. Verjetno moti vlado JJ, ki pa si ne upa drezati v osje gnezdo.
Vse to riše porazno sliko stanja duha tukaj in zdaj. Slovenijo pod površjem uspešne tranzicije razkrajajo nerazrešene travme državljanske vojne, komunistične instrumentalizacije osvobodilnega boja in masakrov po vojni. V tem smo žal mnogo na slabšem kot druge tranzicijske družbe, kjer so komunizem uvedli ruski tanki in zato nikoli v resnici ni bilo dvoma o tem, kdo je bad guy, ko so enkrat Rusi odšli. Pri nas je komunistično zlo na žalost avtohtono, komunistična zloraba pa tako globoko vsajena v narodovo podzavest, da se katarza pri nas zdi čista fantastika.
Redke poskuse razkrivanja preteklih krivic pretežni del javnosti, mainstream levičarjev in režiserji iz ozadja označuje za revanšizem in kopanje po kosteh, ki nikomur ne koristi. Češ, dajte nam že enkrat mir s trupli, ki nikogar več ne zanimajo. Iz primerov je žal jasno, kako se razvijajo družbe, ki niso sposobne reflektirati in predelati svojih travm. V nikakršno tolažbo mi ni, da bodo to čutili tudi tisti, ki se cinično sprenevedajo.
Objavljeno v Slovenija, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, Zgodovina | Brez komentarjev »