PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Pogovor s psihiatrom in psihoterapevtom, Miran Možina

Objavil pavel, dne 20.11.2007

Refleksija na intervju Sandija Čolnika, ki je bil v nedeljo v oddaji

Večerni gost na RTV SLO1. Verjetno je oddaja dostopna v arhivu.

Dr. Možina Miran je predsednik Slovenske krovne zveze psihoterapevtov SKZP v Sloveniji. Dela na Fakulteti za socialno delo, asistent družinsko-sistemske psihoterapije. Od januarja naprej pa bo začel delo v NG pri Fakulteti za uporabne družbene vede, kjer bo vodil izobraževanje psihoterapevtov po bolonjski stopnji ( 3, 5 ali doktorati), po modelu evropsko priznane SFU (Sigmund Freud University, Dunaj). Po mojem mnenju je eden redkih psihiatrov in psihologov, ki se ne bori v Sloveniji za monopol le teh, ker vidi kako velike so potrebe v Sloveniji, temveč skušadelati ravno nasprotno, odpirati PT za druge poklice pod pogojem dobrega, kvalitetnega študija, spodbuja tekmovalnost na trgu psihoterapevtov.

Zavzema se, da bi imela Slovenija 5000 terapevtov ( po najnižjih izračunih, poklic!) in ne samo 200 kot sedaj, pa še ti so v glavnem zgolj psihologi in psihiatri.

Psiholog se ukvarja s proučevanje psihe, duševnih stanj. Veliko jih dela v šolah, v kadrovskih službah. Če želi iti v psihoterapijo, potem mora narediti specializacijo klinične psihologije.

Psihiater je zdravnik, ki duševne motnje in bolezni lahko zdravi z zdravili. 6 let medicine + 3-4 leta specializacije = psihiater , a še vedno nimaš znanja za psihoterapijo. Diagnosticiranje bolezni, motenj. So edini, ki lahko predpisujejo zdravila.

Psihoterapevt pa zdravi s pogovorom. ( Freud: psihoterapija je zdravljenje s pogovorov)

Psihoanalitik predvsem analizira, predvsem posluša.

Transfer in kontratransfer, prenos in protiprenos, kakšne nerazrešene čustvene vsebine prenašam na drugega ali on name.

20-60-20. (Gauss)

20% ljudi živi zelo kvalitetno duševno življenje.

60% ima sem pa tja kakšne nerešljive probleme ( v odnosih), ali pa kakšno motnjo vleče s sabo skozi življenje. Med njimi je največ obiskovalcev pri psihoterapevtih.

Tistih 20% populacije, ki ima hude probleme z duševnimi motnjami v družbi, najtežje ali nikoli ne pridejo k psihoterapevtu.

Zaradi nacizma je po letu 30 in naprej večino Freudovih učencev zbežalo v svet, pretežno v ZDA. Tam se je psihoterapija zelo prijela in izboljšala svojo kvaliteto. Premožni ljudje so imeli tudi po 100 seans pri shrinku. Na začetku predvsem klasičnaPA ( model prostega asociiranja, kavč).

V razvitih EU državah zavarovalnice pokrijejo od 20 do 50 ur PT. Pri nas je problem, ker imamo še monopol na področju zdravstvene zavarovalnice.

(op. Pavel

Več vej PT, ki so se razvijale po WW2

  1. analitična PT
  2. kognitivna behaviouristična PT ( v glavnem nasprotuje v večini prvi)
  3. eksistencialno humanistične: Gestalt, TA, sistemske, integrativne
.

V Sloveniji stane individualna ura od 20 do 60€, večkrat pa za reveže delajo PTi  “pro bonus”, zastonj.  Zakonska ura ali ali družinska ali skupinska ura je dražja.

Danes so PT za

  1. otroke
  2. posameznike ( zdrave, bolne, motene)
  3. pare
  4. družine
  5. skupinske
Lutke ( nad 40) so v pomoč pri PT otrok in družin. Otroci in mladostniki si lažje pomagajo z igranjem vlog, izbiro lutk, ponazoritev sistema, čustev.

Nasilje v družini, pogosti konflikti med očetom in mamo itd. so za otroka zelo škodljivi, uničujoči. Uprizori družinsko dinamiko.

Družine in kako v njih preživeti ( knjiga, Robin Skinner):

Slovesnka družina je velik pacient. 20% zakonov je srečnih, potujejo v prvem razredu. 60% je pretežno nesrečnih. 20% pa je zelo nesrečnih družin. Pomoč iščejo predvsem iz skupine 60%. So ozaveščeni, pripravljeni so vložiti velik napor.

Najbolj ogroženi in nesrečni pa se izogibajo psihoterapije.

V glavnem pomoč iščejo ženske, moški pa se izogibajo, razen če ga “na silo” privleče žena.

Ženska ima do partnerja veliko pritožb, kaj jo moti. Ženske so v glavnem v vlogi TOŽNIKA, vidijo probleme pri drugim ( ne pa pri sebi!). PT mora skušati to postopno preukreniti, da vsak sam prevzame odgovornost za patološko vedenje.  Moški pa so v glavnem ignoranti,”jaz nimam časa”,”ne ljubi se mi”, “ona ima čez vzgojo”, ” mam težko službo”.

Otrok ima pogosto problem, ker skuša s problemo “starša držati skupaj v odnosu”.

Naloga PTa je, da najprej vzpostavi varen prostor, kjer ne bo kritike in kaznovanja. Tistega, ki govori se ne prekinja, se mu ne bere misli, ne rabi advokata, ki bo govoril namesto njega. Vsak naj pove svojo verzijo. PT skrbi za uravnoteženost in smer pogovora. Terapevtske intervencije so v glavnem vprašanja. Premika utečeno ravnotežje v družini, ki je patološko.

Potek dela PT:

  1. Varni okvir pogovora
  2. Vzpostavitev stabilnosti
  3. Kam gremo, na čem bomo delali
  4. destabilizacija trdovratnih, nefunkcionalnih, dekonstruktivnih vzorcev obnašanja (Odpiranje starih ran)
  5.  zdravljenje ran, ozaveščanje vzorcev, čustev, logike zadaj
  6. zapiranje ran, napotki za nov način mišljenja in obnašanja v takih situacijah, treningi, vaje. itd
Edino če spregovorimo o starih , potlačenih ranah, dramah, potem bomo lahko zdravili, revitalizirali odnos, življenje, prinesli v življenje več živosti, spontanosti.

Ko žena govori, jo mora mož samo poslušati in se truditi vživljati v njeno poved, sočustvovati. Na koncu bo njeno povedano moral ponoviti. Tu se vidi, ali jo je kolikor toliko dobro slišal. Med govorjenje in poslušanjem se morata ves čas gledati v oči.

Timing PTa za vstop v intimo pacienta, zakoncev je zelo delikaten. Veliko ljudi potrebuje zelo veliko časa, preden so se zmožni odpreti. Če bo PT prehiter, se bo pacient še bolj zabetoniral. Če bo pa prepočasen, pa bo pacient PTijo zapustil, ker se nič ne dogaja.

Izobraževanje za PT:

talenti za PT se skrivajo povsod in prihajajo iz raznih prvih poklicev, gradbenik, strojnik, ekonomist. Problem je, ker je študij zelo dolg, naporen, zahteva veliko odprtost kandidatov.

Del fakultete (izobrazba za PT) bo poleg študija tudi

  1. delo na sebi,
  2. delavnice, kjer bodo gosti imeli PT, učenci pa bodo opazovali delo učiteljev PT
  3. učenci bodo sami izvajali PT na prostovoljcih ob superviziji učiteljev

  • Share/Bookmark

Komentiraj



Vi ste prijavljeni objavi komentar.