PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Arhiv za 20.11.2007

Kambodža, Kampučija obsodila arhitekta komunizma

Objavil pavel dne 20.11.2007

Ujeli so idejnega voditelja Rdečih Kmerov in ga bodo na sodišču obsodili. Njegov šef Pol Pot, je za kakšen miljon poklanih žrtev prehitel našega Tita.

Nas bo tudi Severna Koreja prehitela?

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem | Brez komentarjev »

Predavanje zgodovinarja, Jože Dežman

Objavil pavel dne 20.11.2007

Včeraj sem bil na TF ob 19:30, kjer potekajo predavanja v okviru srečanj Nikodemovi večeri. Izbral sem predavanje zgodovinarja Jožeta Dežmana, ker mi je tip faca.

V čem se mi zdi faca:

  1. je dober humorist

  2. je pogumen, živahen, pronicljiv človek, ki odkriva nove stvari, kljub odporu večine

  3. je veliko delal na sebi:

    1. alkoholik => Rugelj,
    2. komunist => demokrat,
    3. partijski zgodovinar => demokratičen zgodovinar

  4. vodi terapevtsko skupino Moč preživetja

  5. išče resnico in jo upa povedati

Škoda, ker svojih spoznanj ne da Dežman na internet, ker so tako bogata in raznovrstna, da jih po enem predavanju ob ppt in ves čas v temi res težko obnovim v večini in na čimbolj verodostojen način.

Predavanje je potekalo zgolj eno uro (od 19:30), potem pa so bila po odmoru še eno uro vprašanja in odgovori nanja.

Ima izvrsten humor, kajti kljub turobni temi, smo se veliko presmejali njegovim duhovitim izjavam. Npr. laži, oviranje postopkov in ostale trike borcev in komunistov dojema kot osebe iz filma Butnskala ( režiser Franci Slak), ki vzame največji zalet, teče proti skali in se z glavo vanjo zaleti, da bi bil ja čimbolj zadet. 

Vsak demokrat je antifašist. In ni vsak antifašist tudi demokrat!

O komunizmu govori, da je to religija. S svojo ikonografijo, miti, s svojimi svetniki ( heroji), s svojo dogmo, s svojo institucijo, zapovedmi. Leta 41 smo imeli dve religiji v Sloveniji. Ena, ki je imela tri zapovedi:

 

  1. ne ubijaj
  2. ne kradi
  3. ne laži

Druga religija pa je prezirala te zapovedi in je imela sledeče zapovedi za dosego svojih ciljev ( prevzeti oblast in premoženje):

 

  1. ubijaj
  2. kradi, ropaj
  3. laži

V partijskih nebesih je 20.000 partizanskih žrtev in 20.000 civilnih žrtev.

V partijskem peklu ( ZAMOLČANI, njihovi grobovi so skriti) je

  1. 2.000 partizanov
  2. 8.000 civilistov
  3. 15.000 mobiliziranih Slovencev v okupatorjevo vojsko
  4. 15.000 vojakov slovenskih ne-partizanskih enot, proti partizanskih enot
  5. 3.000 neslovenskih žrtev.

Skupaj je bilo v Sloveniji med vojno najmanj 85.000 pobitih ljudi.

V osnovi poznamo, da vse stvari v naravi, v svetu, v družbi potekajo oz. delujejo postopoma, evolutivno. Samo dve revoluciji sta možni:

1. nabrusiš nož in greš klati ljudi

2. revolucija ljubezni, ki lahko sproži čudeže v meni in drugih ljudeh (čudež = nenadna, hipna sprememba)

 

Slovenija je edina država EU, ki je prenašala na sebi tri totalitarizme

1. fašizem

2. nacizem

3. komunizem

 

Dolgo časa je veljalo, da je v YU umrlo 1,7 mio državljanov in 450.000 okupatorjev.

Danes so številke 1 mio in manj kot 100.000 ( od katerih je večina okupatorjev padla ob prodoru Rdeča Armada v YU).

V YU je padlo 15.000 Italijanov in 15.000 Nemcev.

V Sloveniji je padlo 3.000 okupatorjevih vojakov in kar 90.000 Slovencev.

 

Partizansko gibanje je bilo po Stalinovem vzoru namenoma tako, da povzroča čimveč žrtev v svojih vrstah in v civilnem prebivalstvu. Če bi upoštevali vsaj minimalne standarde pametnega vojskovanja, bi lahko preprečili od 1/3 do 1/2 žrtev med partizani. Večini civilnih žrtev pa bi se lahko izognili. Ampak tu je bil namen, da se sproži krvavo maščevanje v vaseh, ker so tako dobili mobilizirance polne strahu, sovraštva in maščevanja. Te je lažje voditi, ker ne čutijo, ne mislijo, ne dvomijo.

 

Leto                     število padlih partizanov                 št. padlih domobrancev

41                                         120                                     0 (oboroženih slovenskih antikomunistov še ni bilo,bilo pa je 1300 pobitih civilov s strani komunističnih teroristov)

42                                        2.000                                 220

43                                        2.500                                 650

43                                        1.400                                 1.600

44                                         4.000                                 ???

45                                         ?                                         ? (nisem uspel tako hitro prepisati prosojnice)

 

Komunizem je začel državljansko vojno. To mu je bil interes. Interes je bil narediti kar se da krvavo državljansko vojno. ( op. Pavel: zadnjič sem bral Družino, kjer je opisano, kako je leta 1944 kar 2.000 partizanov napadlo Železnike. Tam je bilo zgolj 50 starih nemških Wermacht vojakov. V nekajdnevnih bojih so partizani izgubili nekaj deset vojakov in imeli ogromno ranjenih, Nemci pa zgolj enega ranjenega. Ponoči so se Nemci izmuznili iz vasi. Drugi dan so partizani vdrli v vas in iz maščevanja zminirali in požgali par hiš in Cerkev.)

Komunizem je:

1. rasizem

2. zločinska religija

3. rdeča ledena doba ( njegovi pripadniki niso zmožni celostno čustvovati, ni drugiih čustev razen sovraštva, popolna nezmožnost žalovanja in sočutja)

 

Potem je prebral par stavkov iz spominov verjetno še živečega komunista Borisa Grabnarja, kjer opisuje, kako se je krog študentov pogovarjal, kako bodo začeli ubijati Slovence. Kako bo vsak moral par ljudi iz čim večje bližine ubiti. Ubijanje od blizu naj bi pomagalo zmanjšati vest in povečati slo po ubijanju. S tem delom pokaže JD kako dobro se človek spominja detajlov. Prvega umora in vseh naslednjih žrtev ne moreš pozabiti. Opisuje atentatorje, ki sta druge pripravljala na atentate: v LJ Dušan Drolc in Dušan Pirjevec ter na Jesenicah: Ivan Vovk in Jože Čop.

Omenjeni so bili še M. Ribičič, Zdenka Kidrič, in nek Štokovnik? iz Kidričevega.

 

Danes se pa nihče od zločincev tega “več ne spomni”. Padel je proces proti Ribičiču čisto na podlagi montaž in laži. To je podobno kot Butnskala. Ne delajo drugega, kot da vedno bolj podaljšujejo zalet, da se še z večjo silo treščijo v skalo z glavo, da se še bolj zadeti. Prej kot slej bo zgodovina in sodstvo to uspelo spraviti skozi, ker so dokazi trdni.

 

KPS je v Sloveniji že pred prvim strelom na okupatorja samo v letu 41 ubila 1.300 slovenskih civilistov, družin. Atentati.

 

Dežman o komunizmu ne govori samo kot o religiji, zaradi katere v Sloveniji še vedno teče verska vojna, temveč o rdeči ledeni dobi.

 

Sam je še prej kot eminentni partijski zgodovinar prebiral tisoče pričevanj partizanov , njihovih svojcev in komunistov. Pokaže pismo mame, ki je izgubila v partizanih 5 otrok, bila v taborišču in na koncu vojne je padel še mož. ” Nikjer ni žalovanja. Niti po 20ih letih, ti ljudje ne žalujejo. Ostajajo trdi in hladni kot led. Polni sovraštva. Nismo zmožni odžalovati, žalovati, opraviti mučnega procesa žalovanja. Kaj šele sočutja. “Ni besed o žalosti, o sirotah, pa tisoče tekstov sem prebral!”

 

Partijska zgodovina je ena sama žalost. Ves čas obupen trud prekriti resnici. Po kakovosti zgodovinopisja smo se vrnili tisočletje nazaj. Vse je en sam falsifikat, kup laži. Obupno prizadevanje, da te laži še ostanejo. ” Jaz sem imel nekoč veliko pooblastil, ker je bil moj stric narodni heroj, odgovoren za največ likvidacij na Gorenjskem koncu, moj oče pa je bil tudi znan partijec. Tako, da meni so dovolili marsikaj, kar drugemu povprečnemu človeku ne bi!”

 

Pravi, da je njegov model sprave tak, da se ljudje začnejo o tem pogovarjati. Sprava ni osladna stvar kot si jo predstavljate nekateri katoliki. Niti ni način, da za 2 mio € pripelješ kup betona in narediš velik spomenik, potem je pa mir. ( kot si želita S. Hribar in F. Bučar) .

 

Sprava je krvavo težek osebni proces, ki ga mora vsak sam pri sebi narediti:

1. priznaš svoj del krivde

2. se kesaš, ti je žal

3. se spreobrneš v srcu, spremeniš vrednote, misli, dejanja, obnašanje 

4. prosiš odpuščanja za zlo, ki si ga sorodnikom napravil

5. popravljaš kar se še popravljati da ( npr. sorodnikom, npr. da javno spregovoriš))

 

V Sloveniji smo nekoč mislili, da je samo 40 grobišč. Spomenka Hribar je nekoč okrog 1980 začela pogumno spravljati stvari na dan. Danes je znanih 600 množičnih grobišč po Sloveniji. Tam , kjer smo npr. mislili, da je 20 mrtvih, smo jih našli 109.

Prikaže par fotografij v ppt. Značilnost grobišč je žica s katero so zvezali roke. Potem pa so ene ubijali oblečene, druge popolnoma slečene, tretjim pa so celo pulili zlato iz čeljusti. Med drugim preluknjano lobanjo ženske v 6. mesecu nosečnosti. Z možem so jo domači terenci likvidirali v gozdu nedaleč stran od domače vasi. Strel v tilnik in potem še kramp v glavo. Njen “greh” je bil samo ta, da so bili premožni, imeli so trgovino v kraju. 4 leta so s hrano ilegalno zalagali tudi partizane. Noben ni prijel za orožje, noben izdajal. Moramo se zavedati, da so ukaze dajali in izvajali lokalci, kajti prav po vojni so za vsakega vrnjenega človeka iz Avstrije od Angležov najprej vprašali lokalne partijske odbore: kdo je ta? Kriv ali ni kriv? Kriv, ubiti!

Zakaj so grobovi skriti, zamolčani? Komunisti hočejo atomizirati žrtve ( otroke, vnuke pobitih), preprečiti žalovanje. Označen gorb omogoči pričetek zdravilnega žalovanja. Spoštovanje mrtvih je stvar večtisočletij stare civilizacije. Nespoštovanje groba je barbarsko.

Zlo, ki je potlačeno ( Freud), nas ima v oblasti, prihaja v različnih obdobjih in generacijah (vnuki, pravnuki) na plano. Edino zdravo dejanje je sprava, žalovanje, odpuščanje. Tega prrocesa ne moremo ignorirati z nobeno blaginjo ali ekonomijo.

 

“Vsi, ki delamo to, orjemo tukaj ledino, smo sinovi in hčere partizanov:

1. dr. Tamara Greisser Pečjak

2. Jože Dežman

3. dr. Mitja Ferenc

4. vodja kriminalistov Pavel Jamnik

 

Tabor poražencev vojne pa nima nikogar, ki bi na lastni strani delal spravo. Čeprav je partizan in komunist in sodelavec OZNE dr.France Bučar večkrat jasno rekel, da je versko vojno zmagala Cerekv, komunizem jo je izgubil. Hkrati pa, da je proces proti Rožmanu nepraven, temveč političen konstrukt.”

 

“Danes je potrebno govoriti, iskati resnico, povedati kdo je kaj naredil. Danes kriminalisti pridejo, zavarujejo teren, naredijo poročilo in iščejo zločince. Danes ni več tako kot pred 15 leti. Danes Slovenske Novice na prvi strani opisujejo množičen zločin partizanov nad 200 člani širše ciganske družine na Dolenjskem, kako so pobijali tudi otroke in ženske, vse po vrsti. Seveda je bil rasističen konstrukt, da so bili Cigani izdajalci. S tem, da so otroke prijela in jih z glavo butali toliko časa v bukev, da so umrli.

 

Proces zdravljenja, žalovanja in sprave naj teče preko teh dejaanj:

 

  1. ODPRETI SE
  2. BITI SOČUTEN
  3. ISKATI RESNICO
  4. Govoriti o zločinih, dejanjih ( najslabše je molčati), kajti ozaveščanje resnice ( pa če je še tako boleče) osvobaja tako posameznega človeka z velikim brmenom, kot celotno družbo

 

V Sloveniji je bila katoliška kultura dokaj militantna. Leta 35 je 10.000 mladih mož na Kongresu Kristusa Kralja korakalo, seveda brez orožja. Tudi kasneje je marsikdo od krščanskih vernikov (vojakov) črtil zapovedi svoje religije in postal sovražen, krut, zločinski.

Meščanstvo se v tako utesnjeni družbi ni moglo tako razbohotiti. Takrat je izšel Bonton obnašanja v družbi.

Zanimivo je, da v partiji ne poznajo bonotona, so brezobzirni, nevljudni, sovražni.

 

Hkrati vidimo, da so nekatere EU države v isti razklanosti: recimo Španija ( propadla revolucija, komunisti in fašisti). Medtem ko Avstrija ( nacional-socializem) in Grčija ( komunizem) s spravo niti začeli nista, je Nemčija že nekaj let v krču, čeprav so nürmberški procesi obglavili vrh nacional-socialistične delavske stranke Nemčije, NDSAP).

A po drugi strani so Baltske države že pri koncu rešitve, prav tako Romunija in Madžarska, daleč pred Slovenijo.

 

Zakaj se danes še vedno bojite komunistov? Časi so drugačni. Ko se odkrije zločin, množična grobišča, so strahopetci tiho! Ni ga niti enega pogumnega, ki bi na glas priznal kar je naredil. Pri nas so komunisti naropali kar se je dalo. Potem so uživali v tem naropanem bogastvu. Danes jih je hedonizem utopil, polenil. Ne bojte se. Naša država počasi postaja normalna.

Od ljudi, ki so bili žrtve tega komunističnega nasilja se Dežman v Krožku Moč preživetja uči življenja. ” To so geniji preživetja! Še nikoli se nisem v življenju toliko naučil o življenju. A vi veste kakšen potencial ima ta narod. Med 12.000 ubežniki smo dobili dva kardinala in enega predsednika vlade in nekaj tisoče genialcev, ki so vidni znanstveniki v svetu. Ti bi morali komunistom postaviti spomenik, da so bili izgani v svet!” Ogromno, nezamisljivo trpljenje jih ni zlomilo, temveč utrdilo, prečistilo.

Takoj po vojni je iz Slovenije emigriralo 100.000 ljudi.

Po letu 1960 pa še 200.000 ljudi. Večina od njih je bila v tujini izjemno uspešna.

V tem času smo v Slovenijo uvozili okrog pol miljona Balkancev.

Verjetno poznate partizansko bolezen. Ko partizani po vojni niso mogli spati. Ko se vračajo pred obličje obrazi žrtev. Ko so ponoči v spalnici jurišali, pa je včasih eksplodirala bomba ali se je slišalo streljanje iz pištole. Pa alkohol. Pa samomor na koncu. npr. Svarun, npr. vnučka vpraša dedija: “Dedi, kaj si pa ti tukaj na tej fotografiji delal?” In zjutraj se dedi obesi.

Hkrati pa so levičarji pod obupno težo krvide, ki nanje pade kolektivno. Zakaj? Zato, ker zločinci sami ne priznajo zločina in s tem ne odrešijo večino levičarjev, ki zločinov niso naredili. Tako pa gredo ti zločini kolektivno na vse.

In sedaj bistveno kar se je vredno zapomniti:

tisti, ki so sovražili, bili zagrenjeni, ki niso žalovali in odžalovali (na obeh straneh)- so dokaj hitro pomrli.

Strinja pa se z g. Ramovšem , ki je zapisal: »V bratomornem sovraštvu druge svetovne vojne in takoj po njej so se tako kristjani kot komunisti pregrešili proti temeljnim vrednotam, ki ji tudi sami izrecno poudarjajo . Otroci obojih imajo v luči zgodovinskega spomina isto nalogo: uvideti tragično zablodo prednikov, da laže vsak v svojem srcu spoznava poganjke istih večnih strasti, le-te pa dan za dnem ruva iz svojega srca s kesanjem, spreobrnjenjem in odpuščanjem. Če so se očetje pobijali po svojih zmotah in krivdah – nihče pa ne ve za nikogar, kaj je delal narobe iz zmote, kaj iz hudobije -, zakaj se vsaj sinove ne bi spoštovali in ljubili, da bi danes živeli bolj smiselno, umrlim pa olajšali težo zemlje in posmrtno pripravo na občestvo.« 

Ostali so samo tisti, ki so se naučili prenovljene preživetvene strategije življenja. Sočutja in življenske kreativnosti. Ti so res biseri. Od njih se lahko samo učimo kvalitete življenje. Ogromno naučimo!

Narod je kot družina. Vsi trpimo, če eden v družini drugemu stori zločin. Sprava se bo začela, ko bomo zmožni strpno med seboj govoriti, si pripovedovati dejanja, kako smo jih doživeli, začutili, kako bi bilo bolje, kaj bi radi. In ko storilci zločinov na obeh straneh priznajo krivdo, se pokesajo, se opravičijo in žrtvam ( otrokom ubitih) skušajo z dobrimi deli zmanjšati bolečino.

 

 

 

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Slovenija, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, Zgodovina, psihološko svetovanje | 6 komentarjev »

Pogovor s psihiatrom in psihoterapevtom, Miran Možina

Objavil pavel dne 20.11.2007

Refleksija na intervju Sandija Čolnika, ki je bil v nedeljo v oddaji

Večerni gost na RTV SLO1. Verjetno je oddaja dostopna v arhivu.

Dr. Možina Miran je predsednik Slovenske krovne zveze psihoterapevtov SKZP v Sloveniji. Dela na Fakulteti za socialno delo, asistent družinsko-sistemske psihoterapije. Od januarja naprej pa bo začel delo v NG pri Fakulteti za uporabne družbene vede, kjer bo vodil izobraževanje psihoterapevtov po bolonjski stopnji ( 3, 5 ali doktorati), po modelu evropsko priznane SFU (Sigmund Freud University, Dunaj). Po mojem mnenju je eden redkih psihiatrov in psihologov, ki se ne bori v Sloveniji za monopol le teh, ker vidi kako velike so potrebe v Sloveniji, temveč skušadelati ravno nasprotno, odpirati PT za druge poklice pod pogojem dobrega, kvalitetnega študija, spodbuja tekmovalnost na trgu psihoterapevtov.

Zavzema se, da bi imela Slovenija 5000 terapevtov ( po najnižjih izračunih, poklic!) in ne samo 200 kot sedaj, pa še ti so v glavnem zgolj psihologi in psihiatri.

Psiholog se ukvarja s proučevanje psihe, duševnih stanj. Veliko jih dela v šolah, v kadrovskih službah. Če želi iti v psihoterapijo, potem mora narediti specializacijo klinične psihologije.

Psihiater je zdravnik, ki duševne motnje in bolezni lahko zdravi z zdravili. 6 let medicine + 3-4 leta specializacije = psihiater , a še vedno nimaš znanja za psihoterapijo. Diagnosticiranje bolezni, motenj. So edini, ki lahko predpisujejo zdravila.

Psihoterapevt pa zdravi s pogovorom. ( Freud: psihoterapija je zdravljenje s pogovorov)

Psihoanalitik predvsem analizira, predvsem posluša.

Transfer in kontratransfer, prenos in protiprenos, kakšne nerazrešene čustvene vsebine prenašam na drugega ali on name.

20-60-20. (Gauss)

20% ljudi živi zelo kvalitetno duševno življenje.

60% ima sem pa tja kakšne nerešljive probleme ( v odnosih), ali pa kakšno motnjo vleče s sabo skozi življenje. Med njimi je največ obiskovalcev pri psihoterapevtih.

Tistih 20% populacije, ki ima hude probleme z duševnimi motnjami v družbi, najtežje ali nikoli ne pridejo k psihoterapevtu.

Zaradi nacizma je po letu 30 in naprej večino Freudovih učencev zbežalo v svet, pretežno v ZDA. Tam se je psihoterapija zelo prijela in izboljšala svojo kvaliteto. Premožni ljudje so imeli tudi po 100 seans pri shrinku. Na začetku predvsem klasičnaPA ( model prostega asociiranja, kavč).

V razvitih EU državah zavarovalnice pokrijejo od 20 do 50 ur PT. Pri nas je problem, ker imamo še monopol na področju zdravstvene zavarovalnice.

(op. Pavel

Več vej PT, ki so se razvijale po WW2

  1. analitična PT
  2. kognitivna behaviouristična PT ( v glavnem nasprotuje v večini prvi)
  3. eksistencialno humanistične: Gestalt, TA, sistemske, integrativne
.

V Sloveniji stane individualna ura od 20 do 60€, večkrat pa za reveže delajo PTi  “pro bonus”, zastonj.  Zakonska ura ali ali družinska ali skupinska ura je dražja.

Danes so PT za

  1. otroke
  2. posameznike ( zdrave, bolne, motene)
  3. pare
  4. družine
  5. skupinske
Lutke ( nad 40) so v pomoč pri PT otrok in družin. Otroci in mladostniki si lažje pomagajo z igranjem vlog, izbiro lutk, ponazoritev sistema, čustev.

Nasilje v družini, pogosti konflikti med očetom in mamo itd. so za otroka zelo škodljivi, uničujoči. Uprizori družinsko dinamiko.

Družine in kako v njih preživeti ( knjiga, Robin Skinner):

Slovesnka družina je velik pacient. 20% zakonov je srečnih, potujejo v prvem razredu. 60% je pretežno nesrečnih. 20% pa je zelo nesrečnih družin. Pomoč iščejo predvsem iz skupine 60%. So ozaveščeni, pripravljeni so vložiti velik napor.

Najbolj ogroženi in nesrečni pa se izogibajo psihoterapije.

V glavnem pomoč iščejo ženske, moški pa se izogibajo, razen če ga “na silo” privleče žena.

Ženska ima do partnerja veliko pritožb, kaj jo moti. Ženske so v glavnem v vlogi TOŽNIKA, vidijo probleme pri drugim ( ne pa pri sebi!). PT mora skušati to postopno preukreniti, da vsak sam prevzame odgovornost za patološko vedenje.  Moški pa so v glavnem ignoranti,”jaz nimam časa”,”ne ljubi se mi”, “ona ima čez vzgojo”, ” mam težko službo”.

Otrok ima pogosto problem, ker skuša s problemo “starša držati skupaj v odnosu”.

Naloga PTa je, da najprej vzpostavi varen prostor, kjer ne bo kritike in kaznovanja. Tistega, ki govori se ne prekinja, se mu ne bere misli, ne rabi advokata, ki bo govoril namesto njega. Vsak naj pove svojo verzijo. PT skrbi za uravnoteženost in smer pogovora. Terapevtske intervencije so v glavnem vprašanja. Premika utečeno ravnotežje v družini, ki je patološko.

Potek dela PT:

  1. Varni okvir pogovora
  2. Vzpostavitev stabilnosti
  3. Kam gremo, na čem bomo delali
  4. destabilizacija trdovratnih, nefunkcionalnih, dekonstruktivnih vzorcev obnašanja (Odpiranje starih ran)
  5.  zdravljenje ran, ozaveščanje vzorcev, čustev, logike zadaj
  6. zapiranje ran, napotki za nov način mišljenja in obnašanja v takih situacijah, treningi, vaje. itd
Edino če spregovorimo o starih , potlačenih ranah, dramah, potem bomo lahko zdravili, revitalizirali odnos, življenje, prinesli v življenje več živosti, spontanosti.

Ko žena govori, jo mora mož samo poslušati in se truditi vživljati v njeno poved, sočustvovati. Na koncu bo njeno povedano moral ponoviti. Tu se vidi, ali jo je kolikor toliko dobro slišal. Med govorjenje in poslušanjem se morata ves čas gledati v oči.

Timing PTa za vstop v intimo pacienta, zakoncev je zelo delikaten. Veliko ljudi potrebuje zelo veliko časa, preden so se zmožni odpreti. Če bo PT prehiter, se bo pacient še bolj zabetoniral. Če bo pa prepočasen, pa bo pacient PTijo zapustil, ker se nič ne dogaja.

Izobraževanje za PT:

talenti za PT se skrivajo povsod in prihajajo iz raznih prvih poklicev, gradbenik, strojnik, ekonomist. Problem je, ker je študij zelo dolg, naporen, zahteva veliko odprtost kandidatov.

Del fakultete (izobrazba za PT) bo poleg študija tudi

  1. delo na sebi,
  2. delavnice, kjer bodo gosti imeli PT, učenci pa bodo opazovali delo učiteljev PT
  3. učenci bodo sami izvajali PT na prostovoljcih ob superviziji učiteljev

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Slovenija, psihološko svetovanje | Brez komentarjev »