Postavljanje zahtev ( smislov, ciljev) otroku
Objavil pavel, dne 8.11.2007
Ko sem bil na prodajnem seminarju pred leti, seveda v ameriški firmi, kajti ameriške firme že stoletja slovijo kot najbolj učinkovite, so nas najprej prosili, da napišemo svoje cilje za današnji dan, teden, mesec, leto, za 5 let, za 10 let, za 20 let in še življenski cilj. Hja, Američani, niso zastonj v gospodarstvu 20 let pred EU! Realne cilje, torej. Muka!
Spomnil sem se, da je nekaj podobnega pisal v knjigi “Kljub vsemu rečem življenju da” sloviti dr.Viktor Frankl, oče logoterapije. Sicer ni govoril o ciljih, temveč o velikih in o manjših smislih, ki si jih mora človek postavljati. On je tako preživel koncentracijsko taborišče. Kot Žid je imel velik smisel: Boga. Takoj za Njim pa malenkost manjši smisel: po vojni vpeljati novo psihološko-pedagoško smer, teorijo, ki jo je sam izkusil v Dachauu. Pa še celo vrsto manjših in kratkotrajnih smislov, ki jih je sproti uresničeval.
Danes živijo brez ciljev, brez smisla -samo zgube, klošarji, razvajenci! ( v spoštljiv izogib depresivnim bolnikom, ki se zdravijo)
Kakšna pa je vzgoja otrok? Koliko starši danes še vključujemo v vzgojo poleg pohval dejanj in kritik dejanj tudi vsakodnevne zahteve, ki jih bo otrok nekoč ponotranjil in se naučil delati cilje?
Kajti če starši od otroka nikoli nič ne zahtevajo, potem tak otrok zraste v brezciljno, tavajoče, zgubljeno, zmedeno, RAZ(brez)-VAJE-no ( agresivno) bitje ( ki nikakor ni odraslo).
Koliko 16-letnikov danes zna
- skuhati kosilo,
- oprati perilo,
- nasekati drv,
- zakuriti peč,
- pospraviti stanovanje,
- plačati položnice,
- pomiti tla in WC,
- obesiti in zlikati perilo?
10.11.2007 05:47
Podpišem!