PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Arhiv za 8.11.2007

Otroci s Petrička

Objavil pavel dne 8.11.2007

To je bil včerajšnji dokumentarni film o otrocih sirotah po koncu vojne, ki so jih zbrali v Teharjah in nato dali v osamelo, bivanjsko neprimerno vilo na obrobju Celja z imenom Petriček. Seveda so bili to otroci domobrancev, ustašev, kočevarjev, Nemcev, ki so jih komunisti (partizani) po koncu vojne ubili, likvidirali.

Film je pripoveden. Približno 12 ljudi pripoveduje svoje mučne vtise, zgodbice, bolečine, strahove, tesnobe. Od 200 otrok oz. ljudi. Dvakrat več ljudi je bilo naprošenih za sodelovanje v filmu, a so se ustrašili stopiti pred kamero, je povedal pogumni in občutljivi režiser Miran Zupanič. Strah je še vedno velik.

Film je nastal na osnovi knjige enega od teh otrok:

Ukradeno otroštvo ( Ivan Otto).

Takrat je režiser začel iskati preživele otroke in z njimi voditi pred kamero pogovore.

Nekoč stari od 1 leta do 12 let, danes pa od 65 do 75 let se spominjajo s kakšnim sovraštvom je večina paznikov, učiteljev, vzgojiteljev in otrok iz šole zaničevala, šikanirala te otroke. Ves čas so bili deležni sovraštva, pretepanja, stavkov: ” Nisi nič vreden”, ” Sovražniki”. Celo otroci v razredu so jih segregirali, zaničevali in tepli.

Film je tako tankočutno izdelan, tako močno pristen glede iskrenosti in bolečin v izpovedih, da me je večkrat globoko stisnilo v prsih in mi šlo na jok.

Nek moški pove, da je prvič videl očeta in mamo na fotografiji, ko je bil star 52 let, v času njunega umora pa zgolj 1 leto.

Otroci opisujejo neko žensko v črni uniformi, komunistko, ki je otroke za vsako malenkost kruto pretepala. Pravili so ji črna vdova. Iz pripovedi je bila vidna njena krutost in sociopatska narava osebnosti.

Otroci so dobili za jesti samo 1x na dan. Bili so zelo lačni. Dobili so neko juho, v njej so bili črvi in ličinke.

Lep spomin imajo zgolj na eno vzgojiteljico z imenom Agica, ki v filmu tudi spregovori, češ kako so rabili toplino in ljubezen. Sestradano. Zgolj enega je vzela v naročje, pa so še drugi hitro prišli in jo prosili: “Še mene!”

Ponoči so ves čas lulali v postelje, ne glede na starost, kar prikaže kakšne globoke čustvene travme so imeli. Tudi črevo jim je uhajalo ven, čeprav ne vem kako je to mogoče, tega nisem razumel.

Ena ženska je rekla “Jaz sem kot mokra kura, otresem se in grem naprej! Vseh teh negativnih spominov sem se v življenju otresla kot kura dežja!”

Druga ženska je pripovedovala, kako se je ona naučila racionalno pogledati na to zlo, ki se ji je zgodilo pri 10ih letih, medtem ko njena mlajša sestra in brat nista zmogla tega podviga. Ves čas sta se vrtela v čustveno -boleči spirali in se v odrasli dobi utapljala v alkoholu do prerane smrti zaradi njega.

Tretja ženska je govorila, kako so jo kot 10 -letno deklico obtožili smrti njenega bratca, ki je pil umazano vodo, dobil tifus, medtem ko je ona garala.

Nek moški je govoril o boleči tesnobi tekom odraslosti, o boleči praznini življenja, o impotentnosti ljubiti, predvsem ljubiti svoje otroke in jim dajati naklonjenost in negovananje. Kako boš ljubil, če nikoli nisi bil ljubljen?

Spet nek drug moški je rekel, da je ves čas doživljal, da ga vsi sovražijo, da ga hočejo uničiti, on pa se je rešilno oprijel najmočnejše rešilne bilke: verjel je, da ga ima vsaj Bog rad in da je na tem svetu z nekim poslanstvom.

Tudi TA govori glede vzgoje, da so najhujše poškodbe, ki jih vzgojitelj prizadane otroku, na teh dveh nivojih:

  1. DE: dont exist ( eden od staršev ali celo oba starša ne želita, da otrok živi)
  2. DBI: dont be important: nisi vreden, nisi ljubljen: starša oz. vzgojitelji otroka zaničujejo
Te poškodbe povzročijo hude motnje v življenju človeka, celo psihične motnje, psihično bolezen, zasvojenosti in samomor.

Dokumentarni film na nobenem mestu ni ne ideološki, ne obtoževalni. Zgolj pripoveduje zelo boleče zgodbe skozi usta še vedno prizadetih otrok, a danes ostarelih ljudi. Tak film normalnega človeka pripravi do globoke presunjenosti, sočutja, sožalja. Hladnega in racionalizacije polne pa pusti zgolj osebnostno motene osebnosti.

V bistvu težko razumem človeka, ki zaradi svoje ideologije ali česarkoli sovraži otroka in mu povzroča zlo.

Film je že prejel nagrado (op. Simona: na 10. festivalu slovenskega filma v Portorožu. Samo v žiriji sta bila dva tuja žiranta … Eden iz Nemčije, drugi iz Anglije, tretji, Peter Zobec, iz Slovenije.) , hkrati pa bo še sodeloval na letošnjih tujih festivalih. Produciral ga je pokojni režiser Franci Slak.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Film, Slovenija, TA, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, Zgodovina | 2 komentarjev »

Postavljanje zahtev ( smislov, ciljev) otroku

Objavil pavel dne 8.11.2007

Ko sem bil na prodajnem seminarju pred leti, seveda v ameriški firmi, kajti ameriške firme že stoletja slovijo kot najbolj učinkovite, so nas najprej prosili, da napišemo svoje cilje za današnji dan, teden, mesec, leto, za 5 let, za 10 let, za 20 let in še življenski cilj. Hja, Američani, niso zastonj v gospodarstvu 20 let pred EU! Realne cilje, torej. Muka!

Spomnil sem se, da je nekaj podobnega pisal v knjigi “Kljub vsemu rečem življenju da” sloviti dr.Viktor Frankl, oče logoterapije. Sicer ni govoril o ciljih, temveč o velikih in o manjših smislih, ki si jih mora človek postavljati. On je tako preživel koncentracijsko taborišče. Kot Žid je imel velik smisel: Boga. Takoj za Njim pa malenkost manjši smisel: po vojni vpeljati novo psihološko-pedagoško smer, teorijo, ki jo je sam izkusil v Dachauu. Pa še celo vrsto manjših in kratkotrajnih smislov, ki jih je sproti uresničeval.

Danes živijo brez ciljev, brez smisla -samo zgube, klošarji, razvajenci! ( v spoštljiv izogib depresivnim bolnikom, ki se zdravijo)

Kakšna pa je vzgoja otrok? Koliko starši danes še vključujemo v vzgojo poleg pohval dejanj in kritik dejanj tudi vsakodnevne zahteve, ki jih bo otrok nekoč ponotranjil in se naučil delati cilje?

Kajti če starši od otroka nikoli nič ne zahtevajo, potem tak otrok zraste v brezciljno, tavajoče, zgubljeno, zmedeno, RAZ(brez)-VAJE-no ( agresivno) bitje ( ki nikakor ni odraslo).

Koliko 16-letnikov danes zna

  1. skuhati kosilo,
  2. oprati perilo,
  3. nasekati drv,
  4. zakuriti peč,
  5. pospraviti stanovanje,
  6. plačati položnice,
  7. pomiti tla in WC,
  8. obesiti in zlikati perilo?
Koliko jih to dela vsak dan, vsak teden, več let po vrsti? Menda v Ljubljani 4 od 100 , po osebni raziskavi kolegice, ki na vabilo predava po srednjih šolah. Koliko jih zna živeti in preživeti? Verjamem, da sanjariti o zaljubljenosti znajo prav vsi! K tej temi me je napeljala napačna ( dobesedna?) razlaga stavka alpinista N. Zaplotnika v stilu Cilj ni važen, važna je pot – ki sem ga zadnjič zasledil v enem od sporočil. Se strinjam z njim, da je pot bolj pomembna od ciljev, toda poti sploh ni, če ni cilja. N. Zaplotnik se je moral še kako pripravljati na cilj, definicijo cilja, analizo cilja, vaje za dosego cilja, odločitev za akcijo in akcijo. Vse skupaj obsega pot k cilju. NZ je dosegel kar nekaj vrhov 8-tisočakov, za kar je potreboval poleg vztrajnosti tudi pamet in veliko dela. Ni bluzil kar tam nekje po Himalaji, še manj v toplem fotelju pred PCjem, v hiši staršev, nekje v (jokavo-jamravi) Dolini Šentflorjanski, čakajoč na mamino večerjo ( in čakajo na državni prispevek za brezposelne), star 45 let.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Knjiga, dobro vzgojen otrok, vzgoja samega sebe | 1 komentar »

Mala knjiga za velike starše

Objavil pavel dne 8.11.2007

Izvrstna knjižica! Zelo kratka. Preberem jo v eni uri. Ni nakladanja. Napisal jo je trener TA in psihoterapevt dr. Zoran Milivojević. Po njej in po drugih avtorjih razvijam svoja spoznanja o vzgoji.

Odtod strokovni termini:

  1. prezaščiten otrok,
  2. razvajen otrok,
  3. uporniški otrok,
  4. adaptiran otrok,
  5. zanemarjen otrok itd.
Odtod tudi izvor tehnike vzgoje:
  1. realna pohvala osebe in realna pohvala obnašanja( nagrada)
  2. realna kritika obnašanj( kazen)
  3. zahteve otroku
Če samo en segment manjka ali je podcenjen, je jasno, da je vzgoja otroka slaba.

Seveda je osnovna podlaga vzgoje BREZPOGOJNA LJUBEZEN do otroka.

Umetnost vzgoje pa je v iskanju primernega trenutka, načina, količine itd. v vseh teh transakcijah.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Knjiga, Najini otroci, TA, Vzgoja | Brez komentarjev »

Spomin in sodobna nevroznanost

Objavil pavel dne 8.11.2007

Nevroznanost in spomin

Najzanesljivejši ojačevalec spomina je (še vedno) možganski trening

Čet 08.11.2007,

Delo

Solomonov spomin, spomin »savanta« se je zdel brez meja. Ponovil je 30, 40, celo 70 številk, besed ali glasov zgolj po enem branju in jih zrecitiral tudi od zadaj naprej, po želji. Prav tako mnogo vrstic Dantejeve Božanske komedije. Tudi mesece in leta kasneje je lahko vse naučeno oziroma prebrano natančno priklical nazaj v spomin, skupaj z vsemi okoliščinami, v katerih je bral.

Stephen in Edelson iz Centra za študij avtizma iz Oregona opisujeta »sindrom savanta« kot enega najbolj fascinantnih kognitivnih fenomenov v študijah psihologije in različnosti med ljudmi. Sindrom je prvič opredelil dr. Down leta 1887, postal pa je bolj znan po z Oskarjem nagrajenem filmu »The Rain Man«. Izraz se nanaša na posameznike – nekateri od njih so avtisti, drugi pa imajo lahko drugačne tipe splošne možganske prizadetosti ali motnje v razvoju –, ki imajo nadpovprečne spretnosti. Nekateri pravijo, da nikoli ne bomo razumeli človeške kognicije in spomina, dokler ne bomo razumeli »čudežnih talentov« savantov. Razlog, zakaj imajo nekateri te spretnosti oziroma sposobnosti ni znan (www.autorg.com).

Tvegana manipulacija

Za »normalne pozabljivce« kot smo sami, znanstveniki razvijajo zdravila, ki naj bi izboljšala spomin in izostrila naše misli. O spominu, nekoč še popolni uganki, so raziskovalci izvedli že številne študije, s katerimi pomagajo razkrivati mehanizme, ki omogočajo kompleksno funkcijo spomina. Toda kako daleč smemo pri manipulaciji z našimi sivimi celicami? Stvar je privlačna, saj se tisti, ki normalno tudi pozabljajo, nenehno bojujejo s slabostmi svojega spomina, tako da morajo vsakič znova poiskati telefonsko številko zdravnika, hitro pozabijo imena novih znancev ali pa se težko naučijo besed tujega jezika. Vse to se izraža kontinuirano že od 20. leta dalje, še najbolj opazno pa je po 40. letu. Izguba vsebine prebranega, doživetega ali naučenega je lahko zelo boleča v moderni družbi, ki vse bolj temelji na bogastvu in moči informacij. Že od Antike dalje se zato ljudje bojujejo s pozabljivostjo s pomočjo mnemo-tehnik treninga spomina.

Toda v zadnjem času se je mogoče stvari lotiti tudi drugače. Nevrobiologi in psihologi so svoje znanje v zadnjem desetletju okrepili eksponentno. Raziskali so načine shranjevanja informacij, obkrožili značilnosti pozabljanja in opredelili kartografijo funkcij možganov. Na ta način so se lotili tudi biomedicinskih možnosti, kako manipulirati s procesi med in v nevronih, ki posredujejo naše spomine, da bi tako izboljšali spomin pri bolnih kot pri zdravih posameznikih, da bi vzbudili utrujeni um, izostrili in pospešili misli in omogočili otrokom in odraslim boljšo koncentracijo in učenje. Nobelovec E. Kandel meni, da bi tovrstne možnosti poseganja v naše možgane zgodovino lahko zaznamovale enako ali celo bolj močno, kot je genetika zaznamovala konec 20. stoletja ali kot je mehanizacija zaznamovala industrijsko revolucijo. Tako imenovana »pametna zdravila« (smart drugs) in stimulativne učinkovine, kot so kofein ali ginko biloba so že del vsakdana, čeprav njihova učinkovitost ostaja v glavnem nedokazana. To ne ustavlja njihovih protagonistov (predvsem v ZDA) pri prodaji »hrane za možgane« (brain booster formula), ki poleg omenjenih sestavin vsebuje še mešanico aminokislin, vitaminov, lipidov, lecitina, hormone in podobno.

Psihofarmakologi pa ostajajo skeptični in raziskujejo druge možnosti, na primer Ritalin (metilfenidat), ki se ga običajno predpisuje pri motnjah pozornosti pri hiperaktivnih otrocih. V ZDA je priljubljen tudi kot rekreativna droga študentov, ki se pripravljajo na izpite, saj naj bi jih ohranjal budne, polne energije in bolj dojemljive. Dolgoročni učinki in tveganja njegove uporabe sicer niso dovolj znani. Novejši podobni medikament, ki veliko obljublja, je nevro-stimulans modafinil. Pri testiranih osebah je izboljšal kognitivne funkcije na več področjih, uporablja se ga tudi za zdravljenje narkolepsije – nevrološke motnje, kjer ljudje čez dan nenadoma zaspijo med opravljanjem dnevnih dejavnosti. Raziskuje se tudi v vojski za premagovanje pomanjkanja spanca in kot pomoč pri potovanjih in posledičnem »jet lagu«, pri nočni apnoi in pri delavcih v izmenskem delu oziroma pri kronični utrujenosti.

Farmacevtsko tekmovanje

Medtem poteka svetovno tekmovanje med farmacevtskimi podjetji, ki se ukvarjajo z izdelavo ojačevalcev spomina. Nekatere so osredotočene predvsem v biokemično-signalno kaskado reakcij v nevronih, ki temelji na vklapljanju spominskih genov, proizvodnji novih proteinov in rasti novih ter krnitvi odvečnih sinaps – živčnih stikov, ki se pri spominu spreminjajo, ojačujejo. Odkrili so tudi, da lahko iz nekaterih mirujočih celic, nastanejo celo novi nevroni, kar je bilo še pred kratkim obravnavano kot znanstvena fantastika. Kot odziv na zunanje dražljaje namreč v možganih nastajajo vedno znova strukturne spremembe: nevroni se na novo povezujejo, nekoristne povezave izginjajo. Toda možgani precenijo, kateri izmed dražljajev oziroma zaznav so pomembni, te shranijo, ostale pa hitro »izbrišejo«. V podjetjih so identificirali ciljne molekule znotraj signalnih poti, ki jim omogočajo, da farmakološko posežejo v proces spomina, pravi Unterbeck, predsednik enega izmed teh podjetij – na primer protein CREB, ki je glavno stikalo za nastanek dolgoročnih spominov. Snov MEM 1414 poskrbi, da je v celicah dovolj cAMP molekule, ki potem aktivira CREB. Na tak način je mogoče normalizirati starostno okvarjen spomin pri živalih. Začeli so se že prvi testi na zdravih prostovoljcih. Drugi se osredotočajo na zgodnejše faze procesa in ciljajo na spremembe receptorja AMPA, ki kot antena aktivira bližnji receptor NMDA, ki je pomemben vhodni kanal za kemične signale med nevroni. Prevaja namreč kalcij, ki po vdoru v celico aktivira različne spominske kaskade. S prvimi kliničnimi testi so že začeli s snovmi, ki naredijo receptor AMPA občutljivejši za reakcije.

Toda vsi eksperti niso tako navdušeni kot farmacevtska industrija. Pravijo, da je spreminjanje delovanja ciljnih molekul premalo, in da za delovanje celote potrebujemo spremembe v celotni poti do spomina, in ne zgolj v delčku mozaika. To torej pomeni, da bi se morali osredotočiti na spominske mehanizme od mikro nivoja posameznega nevrona, kot so elektrokemični procesi na nevronskih membranah, delovanje ionskih kanalčkov in regulacije membranskih potencialov, nadalje delovanja nevrotransmitorjev, receptorjev in prevajanja impulzov po aksonih (akcijski potencial) pa do makro nivoja, kjer je pomembna aktivacija spominskih nevronskih omrežij oziroma interakcije, komunikacija med ciljnimi nevroni, torej njihova funkcionalna konektivnost (proces električne sinhronizacije oziroma koherence).

Pravijo, da je malo verjetno, da pričakujemo tableto, ki nas bo v vseh mentalnih pogledih naredila učinkovitejše, morda pa uspemo najti snovi za izboljšanje specifičnih sposobnosti v specifičnih situacijah. Steven Rose, znani nevrobiolog, tudi kritično trdi, da so živalski modeli za študij spomina pri človeku nezadostni, zato na tej podlagi ne moremo pričakovati »pametne tabletke«. Sprašuje se tudi, ali je perfektni dolgoročni spomin sploh nekaj, kar naj si želimo? Psihološki mehanizmi, da filtriramo naše zaznave, so namreč brez dvoma koristni, saj s tem preprečimo, da bi se irelevantne ali zgolj prehodno potrebne informacije kopičile v dolgoročni shrambi.

Možgane potrebujemo za preživetje

Kajti ne bi smeli pozabiti, da narava ni ustvarila naših možganov za bliskovito računanje in shranjevanje vseh podatkov. Ne, naši možgani so veliko bolj ustvarjeni za to, da v spreminjajočem se okolju omogočajo prilagoditve in s tem naše preživetje. V takih razmerah je smiselno, da se tisto, kar se dlje časa ne uporablja več, izbriše. Kajti to pomeni, da obstaja velika verjetnost, da tega tudi v prihodnje ne bomo več potrebovali. Manj je lahko več. Kajti če bi si zapomnili enako dobro in trajno vse asociacije v povezavi z določeno besedo ali vse podrobnosti epizod iz življenja, bi bile naše glave prepolne in neučinkovite. To lahko primerjamo s spletom in iskanjem podatkov. Bilo bi, kot če vnesemo iskalni niz s tisočimi zadetki, nato pa se morajo možgani prebijati skozi vso »nesnago«, da poiščejo iskano informacijo. Perfektni spomin bi nas torej naredil nesposobne za življenje. Tak se zdi tudi uvodoma omenjeni Solomon, ki je ob vseh svojih prekipevajočih spominih videti nekoliko zasanjan in zmeden, izgubljen.

Medtem pa nekatere od zadnjih raziskav osvetljujejo sistem, ki za svoje delovanje uporablja nevrotransmiter glutamat. Ugotavljajo, da sestavine tega sistema igrajo pomembno vlogo pri nastanku spomina. Poleg tega dokazujejo, da metode, katerih tarča so deli tega sistema, lahko izboljšajo oziroma okrepijo delovanje spomina. Nova odkritja prinašajo jasnejšo sliko o samih bioloških osnovah spomina, prav tako pa vodijo k možnostim novih načinov zdravljenja za ljudi z motnjami spomina in mišljenja, vključno pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo (AB) – demenco.

Vedno manj skrivnosti

Dolga leta so biološke osnove spomina ostajale zavite v skrivnost, kar je oviralo iskanje načinov zdravljenja za izboljšanje spomina in mentalnih funkcij pri ljudeh z nevrološkimi boleznimi, kot je AB. Zdaj pa je vrsta nedavnih odkritij prinesla pomemben napredek na tem področju. Študije razkrivajo več komponent možganov, ki igrajo pomembno vlogo pri procesih spomina. Še več, obstajajo dokazi, da metode, ki vplivajo na delovanje teh sestavin, lahko izboljšajo spomin. Taka odkritja vodijo k boljšemu razumevanju mehanizmov spomina in razvoju ojačevalcev spomina, ki bi lahko pomagali številnim ljudem. V preteklosti so se mnogi znanstveniki osredotočili na vlogo nevrotransmiterja acetilholina (AcH). Posamezniki z AB imajo v možganih manj te signalne molekule, kar nakazuje možnost, da je acetilholin pomemben za normalne spominske in miselne procese. Na podlagi te ideje so raziskovalci razvili zdravila, ki poskušajo ohraniti visoko raven AcH v možganih. Tovrstne terapije prinašajo zmerna izboljšanja spomina pri polovici pacientov z AB. Nedavno pa so znanstveniki zastavili nove študije, ki naj bi povečale razumevanje tega, kako v možganih nastaja spomin; da bi odkriti še boljše načine, kako spomin izboljšati. »Ojačevalci« spomina iz tovrstnih raziskav tako ne bi vplivali na vzroke nepravilnosti pri boleznih kot je AB, pač pa bi začasno izboljšali simptome le-teh. V sinapsah možganov nekatere celice sproščajo nevrotransmiter glutamat. Ta molekula lahko potem aktivira molekularne komplekse, kot so receptorji AMPA in NMDA na bližnjih možganskih celicah in pripomore k reakcijam, ki sodelujejo pri procesu spomina, kot pravijo raziskave. Druga molekula, receptor GABA B pa, kot se zdi, zavira ta proces. Mnogo raziskovalcev razvija snovi, s katerimi bi lahko ciljno vplivali na komponente tega sistema, da bi ustvarili zdravila, ki bi lahko ojačala spomin in izboljšala mišljenje. Serija odkritij osvetljuje možganski sistem, ki za svoje delovanje uporablja nevrotransmiter glutamat. Sestavine tega sistema se zdijo odločilne pri nastanku spomina, in če se z njimi ustrezno manipulira, utegnejo izboljšati sposobnost spomina. Ta sistem vsebuje receptorje AMPA in NMDA, dvoje molekularnih kompleksov, ki se odzivajo na glutamat in aktivirajo omenjeni sistem. Raziskovalci so tako odkrili, da neka snov, ki spodbuja delovanje receptorjev AMPA, okrepi spomin pri podganah. Trenutno snov testirajo pri pacientih z AB in pri tistih z blago kognitivno okvaro, kjer so problemi s spominom manjši, lahko pa je ta motnja predstopnja v nastanku AB. Odkrili so tudi, da s pomočjo genetske tehnike, katere tarča je del receptorja NMDA, lahko stimulirajo funkcijo tega receptorja in posledično okrepijo delovanje spomina in izboljšajo učenje pri miših. Začeli so že lov za učinkovinami, ki bi lahko posnemale učinke tovrstnih genetskih manipulacij. Toda vsa zgodba je bolj kompleksna, kot se zdi. Neko nedavno odobreno zdravilo za AB (Ebixa) lahko upočasni upad spomina – deloma zavira nekatere funkcije receptorjev NMDA in tako poveča razmerje signal/šum. Pri AB namreč včasih pretirano delovanje teh receptorjev povzroča probleme, kar zahteva uravnoteženje sistema, šele potem lahko spomin pravilno deluje.

Naslednja tarča, ki vzbuja pozornost, je receptor GABA B. Delovanje te molekule verjetno zavira spominske procese. Raziskovalci so odkrili, da učinkovine, ki selektivno zavirajo funkcijo tega receptorja, izboljšajo uspešnost miši, podgan in opic na testih učenja in spomina. Trenutni rezultati kažejo, da ta učinkovina izboljšuje spomin tudi pri ljudeh z blago kognitivno okvaro. Kmalu jo bodo verjetno preizkusili še pri pacientih z AB. Intenzivno pa raziskujejo še mnogo ostalih tarčnih sistemov v možganih. Take strategije bi lahko služile izboljšanju spomina tudi pri zdravih posameznikih. Neka študija je tako ugotovila, da učinkovina, ki deluje na receptor AMPA, izboljšuje nekatere spominske funkcije pri študentih.

Učenje je varno in učinkovito

A raziskovalci dodajajo, da je za zdrave in mlade posameznike že zdaj na razpolago varen in učinkovit »ojačevalec« spomina – učenje in študij! Velja namreč obojesmerna povezava: s pomočjo možganov sicer lahko spreminjamo naš um oziroma spomin (na primer z ojačevalci spomina – psihostimulansi, antidepresivi, kofein itd.), a včasih je bolj varno in preprosto prek uma spreminjati naše možgane (na primer možganski trening – učenje, mnemonične tehnike, psihoterapija itd.). Ojačevalci spomina in druga psihoaktivna sredstva, kot tudi možnosti električne (globoka možganska stimulacija pri Parkinsonovi bolezni) ali magnetne stimulacije (transkranialna magnetna stimulacija – TMS) možganov, že danes manipulirajo z možgansko funkcijo milijonov ljudi po svetu. Farmacevtska podjetja obljubljajo v prihodnosti še več sredstev in učinkovin, ki bodo še bolj specifična in učinkovita, z manj stranskimi učinki. Ta nova orodja možganske kontrole pa po drugi strani odpirajo Pandorino skrinjico etičnih in filozofskih dilem, vključno s tem, kakšno družbo in kakšne nas same, si želimo.

Simon Brežan

Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani

  • Share/Bookmark

Objavljeno v spomin | 1 komentar »

Solidarnost in molitev

Objavil pavel dne 8.11.2007

Dragi študent, študentka, izobraženec/izobraženka,…

 

vabljen/a na

 

MISIJONSKO MAŠO “MAGIS”

vsak 2. četrtek v mesecu ob 19. uri v Marijini kapeli pri sv. Jožefu v Ljubljani.

 

V četrtek 8. novembra sledi po maši predstavitev ETIOPSKE MISIJONSKE IZKUŠNJE Dimitria Duhannoya, Ane Murič in Petre Klinar, ki so del svojih počitnic posvetili službi ubogim na vzhodu Etiopije, v drugem največjem mestu Dire Dawa. V centru “Missionaries of Charity” za bolne in umirajoče, mentalno prizadete, materinskem domu in domu za sirote, biva okrog 1500 ljudi, za katere skrbi šest sester iz redovne družbe Misionarke ljubezni, ki jo je ustanovila blažena Mati Terezija. Dimitri, Ana in Petra so dva tedna pomagali sestram pri skrbi za otroke, bolne in prizadete. Dimitri piše: “Najprej sem se igral z otroci, jih učil barvati, čeprav je bilo to zelo težko. Sem tudi umival stare ljudi in bolnike, Ana in Petra pa sta jih potem masirali. Popoldne sem se pridružil psihičnim bolnikom pri športnih aktivnostih.

 

Še posebej vabljen/a da se udeležiš

 

programa dejavnosti ob 1. svetovnem dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč.

 

V soboto 17. novembra bodo po uradni slovesnosti na Tromostovju v Ljubljani v spomin na žrtve prometnih nesreč ob 17.30 otroci, mladi, žrtve, gasilci, taborniki, skavti, študenti, upokojenci….prižigali svečke …..  Ob 18.30 pa bo pomožni škof Jamnik v Stolni cerkvi daroval sveto mašo in zaključil z ekumenskim srečanjem. Zberimo se pri molitvi za žrtve in svojce žrtev.  Če pa ne moreš priti, pa ostani z nami ta dan povezan/a v molitvi.

 

V prilogi ti pošiljam tudi predstavitev Zavoda varna pot in predlog programa preventivnih dejavnosti ob 1. svetovnem dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč…Morda lahko tudi ti kje priskočiš na pomoč, da bomo v Sloveniji lahko v prihodnosti živeli bolj varno.

 

Seveda pa si vabljen/a vsak četrtek na:

Vsak 1. četrtek v mesecu SREČANJE MLADIH V SPOMIN NA POKOJNEGA NADŠKOFA ŠUŠTARJA ob 18.00 uri v ljubljanski stolnici. Srečanje vodi nadškof Alojz Uran.

Vsak 2. četrtek v mesecu MISIJONSKA MAŠA “MAGIS” ob 19. uri v Marijini kapeli pri sv. Jožefu v Ljubljani.

Vsak 3. četrtek v mesecu MOLITEV ZA BLIŽNJEGA SOLIDARNOST Z LJUDMI V STISKI od 19.30 do 20.30 ure v cerkvi Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani.

Vsak 4. četrtek v mesecu TAIZEJSKA MOLITEV od 20 do 21.30 ure na sedežu Društva SKAM, Jurčičev trg 2, Ljubljana

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Cerkev, skupnost, občestvo | Brez komentarjev »

Ples:salsa, samba, tango, swing

Objavil pavel dne 8.11.2007

 

SAMBA DELAVNICE & VINICIUS

9.,10.,11. November 2007

Marcus Vinicius Suarez & brazilska SAMBA

SAMBA je veselje živjenja z neskončno pozitivno vibracijo. Lahko rečemo, da gre za ples s telesom in dušo. Samba je postala priljubljen ples tako v nacionalni kulturi Brazilije, kot tudi povsod po svetu. MARKUS VINICIUS SUAREZ je plesalec in plesni pedagog, ki prihaja iz Ria de Janeira. Že vrsto let živi v Nemčiji, kjer deluje kot plesni pedegog, plesalsec in koreograf. Ukvaja se tudi s plesnim teatrom in gibalno poezijo, pri čemer svoje lirične izpovedi prevede v gibalni jezik telesa in duše, ki se zlivata v eno.

Petek 9.November 2007 18.30-20.00 Samba carneval intro za začetnike 20.00-21.30 Modern samba za nadaljevalce 21.30-23.00 SAMBA IN SALSA PARTY Sobota 10.november 2007 18.30-20.00 Samba carneval intro za začetnike 20.00-21.30 Modern samba za nadaljevalce Nedelja 11.november 2007 13.00-14.30 Samba carneval intro za začetnike 14.30-16.00 Modern samba za nadaljevalce EXTRA CLASS!!!: 16.00-19.00 Dance theater

(for all who want to express their feelings and ideas through their bodies)

Naučili se boste nekaj najpomembnejših osnov sambe: Prelepo pozibavanje z boki, graciozni koraki, ekspresivno izražanje z rokami, tekoče gibanje celega telesa s pravilnim dihanjem. Prav tako se boste naučili občutka prostora vašega telesa na plesišču, pridobili na samozavesti in odkrili senzualnost telesa. Vse to pa bo potekalo v prijetni atmosferi vročih temperamentnih samba ritmov. Gre za zvrst sambe, ki se ne izvaja v parih. Zatorej zaplešimo Sambo in pustimo soncu v nas, da sije, življenje je večni ples. Cena 3-dnevne delavnice: 65 eur Dodatna delavnica delavnica plesnega teatra v nedeljo ob 16h: 20 eur

 

Prisrčno vabljeni!

Plesni pozdrav, Sabina Remškar

Klub salsa libre academia,

Štihova 5, Ljubljana

informacije in prijave:

+386(0)41 39 36 32, mail@salsalibre.net

 

 

Tango Argentino klub Ljubljana & Tango Argentino Zagreb

vabita

Vikend tango delavnica in večerna milonga s showom

sobota, 24. & nedelja, 25. novembra 2007

PABLO RODRIGUEZ & NOELIA HURTADO (Buenos Aires, Argentina)

 

Vrhunski mlad par iz Buenos Airesa, zmagovalca renomiranega tekmovanja Campeonato Metropolitano de Buenos Aires 2006. Program, urnik, videi, fotografije, informacije…na: www.tangoslovenija.si

Izkoristite priloznost, da se ucite pri najboljsih.

Informacije v zivo: nocoj je redna cetrkova praktika in milonga 21.15-24.00 TANGO BAR, Šmartinska cesta 106, Ljubljana

 

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Zabava | 1 komentar »

Ideali in denar

Objavil pavel dne 8.11.2007

Ljudje lažje prenesejo,

če jim vzameš denar,

kot če jim vzameš iluzije ( ideale).

dramatik Tenesee Williams

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, Zgodovina, inženirji družbe, modne družbene smernice | Brez komentarjev »