PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Public enemy: Kmetje, vrnite subvencije

Objavil pavel, dne 6.11.2007

Public enemy: Kmetje, vrnite subvencije

Stanislav Kovač
Stanislav Kovač, kolumnist Financ
finance@finance.si

 

Cene hrane in kmetijske subvencije

Po najnovejših podatkih statističnega urada o rekordni oktobrski inflaciji so se cene življenjskih potrebščin v desetih mesecih letos povišale že za 4,2 odstotka, pri čemer so se daleč najbolj povišale cene v skupini hrana in brezalkoholne pijače (11,1 odstotka, glej graf).

 

Dosedanje javne razprave o nadpovprečno visoki rasti cen hrane so povsem zaobšle pridelovalce hrane in izdatne kmetijske subvencije, ki so se kljub vrtoglavi rast svetovnih cen kmetijskih proizvodov povečale tudi v najnovejšem vladnem predlogu državnega proračuna za leto 2008.

 

Inflacija in hrana

Po podatkih Umarja so se cene življenjskih potrebščin v desetih mesecih letos povišale za 4,2 odstotka, medtem ko so se v istem obdobju lani povišale le za dva odstotka. Iz Umarjevega sporočila za medije izhaja, da lahko letošnjo razliko v višini 2,2 odstotne točke v celoti pripišemo odstopanju v višjih cenah hrane in nafte. Višje cene hrane so v prvih desetih mesecih letos k 4,2-odstotni inflaciji prispevale 1,9 odstotne točke ali 45 odstotkov skupne rasti cen življenjskih potrebščin. Cene nafte so k inflaciji prispevale 0,7 odstotne točke ali 17 odstotkov skupne rasti cen. Visoka rast cen hrane in nafte je v prvih desetih mesecih k 4,2-odstotni inflaciji tako skupno prispevala skoraj dve tretjini dviga cen.

Globalizacija in cvetoče kmetijstvo

Dosedanje javne razprave o nadpovprečni rasti cen hrane in njenem vplivu na inflacijo so bile v Sloveniji osredotočene predvsem na problematiko nekonkurenčnega slovenskega okolja med trgovci in predelovalci hrane, kjer prevladujejo monopolne-oligopolne tržne strukture z močnimi tržnimi igralci, ki obvladujejo prevladujoče tržne deleže. Hkrati je bil povsem spregledan kmetijski sektor pridelovalcev hrane.

The Wall Street Journal, eden od najvplivnejših svetovnih ekonomskih dnevnikov, je konec septembra v članku Historic surge in grain prices roils markets (28. septembra 2007) opozoril, da smo z letošnjo skokovito rastjo svetovnih cen žitaric in drugih kmetijskih proizvodov priče največjim spremembam na trgu kmetijskih proizvodov v zadnjih 30 letih. Že avgusta je na chicaški terminski borzi cena pšenice z dobavo v decembru presegla sedem dolarjev in se v zadnjih 12 mesecih podražila za več kot sto odstotkov, od leta 2000 pa potrojila. Analitiki Wall Street Journala opozarjajo, da je letošnja skokovita rast svetovnih cen pšenice in drugih kmetijskih proizvodov drugačna od pretekle rasti cen, saj prihaja do dolgoročne spremembe na strani povpraševanja. Hitra globalizacijska rast tranzicijskih držav iz Azije in Latinske Amerike krepi srednji razred v teh regijah in omogoča stotinam milijonom prebivalcev večjo porabo hrane, kar posledično močno dviguje cene kmetijskih proizvodov. Po navedbah Wall Street Journala so največji ekonomski zmagovalec kmetje, saj se bo letos kljub upočasnitvi rasti ameriškega gospodarstva čisti dohodek kmetijskega sektorja v ZDA predvidoma povečal za 50 odstotkov.

Pozabljeno Sapirjevo poročilo

V Sloveniji so povsem odsotne razprave o problematiki kmetijskega sektorja, ki ima velike ekonomske koristi od skokovite rasti cen kmetijskih proizvodov na svetovnem in domačem trgu.

Z vstopom v EU leta 2004 je slovenska kmetijska politika postala del širše kmetijske politike EU, ki temelji na izdatnih proračunskih kmetijskih subvencijah. Leta 2003 je skupina evropskih ekonomistov pod vodstvom Andrea Sapirja (An Agenda for a Growing Europe, 2003) pripravila tako imenovano Sapirjevo poročilo, ki je na podlagi lizbonske deklaracije iz leta 2000 v šestih točkah nanizalo ključne razvojne težave stare celine. Sapirjevi ekonomisti so bili kritični zlasti do proračuna Unije, ki so ga slikovito primerjali z “zgodovinskim reliktom”, kot da bi bila Evropa še vedno v predindustrijski dobi, ko je prevladovala kmetijska politika. Sapirjevo poročilo je članicam EU predlagalo korenito kleščenje proračunskega denarja za kmetijske subvencije in financiranje nerazvitih regij (z 80 na le 20 odstotkov proračuna) in njihovo preusmeritev v razvojne dejavnike gospodarske rasti, zlasti večje vlaganje v tehnološki razvoj in R & D.

EU je konec leta 2005 končala pogajanja o finančni perspektivi za obdobje 2007-2013, kjer je v nasprotju s Sapirjevim poročilom povečala, in ne zmanjšala proračunska sredstva za kmetijske subvencije in razvoj podeželja.

Kmetijstvo kot razvojna prioriteta

Po vstopu v EU je tudi Slovenija s proračunsko politiko sledila nerazvojno usmerjeni kmetijski dogmi skupnega proračuna Unije in nadpovprečno hitro povečevala proračunske odhodke za kmetijstvo.

Vpogled v najnovejši proračunski memorandum za leti 2008 in 2009, ki ga je Janševa koalicija vložila v državni zbor v začetku oktobra, pokaže, da so se skupni proračunski odhodki za kmetijstvo v obdobju 2004-2008 skorajda podvojili (z 250 na 458 milijonov evrov, glej graf) in dosegli med vsemi proračunskimi izdatki največjo rast.

Od 8.865 milijonov evrov odhodkov državnega proračuna Janševa vlada v letu 2008 za kmetijstvo namenja 458 milijonov evrov (5,2 odstotka proračuna). Na drugi strani je za tehnološki razvoj, ki je po lizbonski deklaraciji in Sapirjevemu poročilu osrednji vzvod inovativnosti in dolgoročne gospodarske konkurenčnosti, predvideno zgolj 62,1 milijona evrov (0,7 odstotka proračuna) ali približno sedemkrat manj proračunskih sredstev od kmetijstva. Razmerje med proračunskimi odhodki za kmetijstvo in tehnološkim razvojem opozarja, da tudi Janševa koalicija v štiriletnem obdobju vladavine ni sledila priporočilu Sapirjevega poročila o nujnem krčenju proračunskih izdatkov za kmetijske subvencije in njihovi preusmeritvi v razvojne namene.

Kmetijske subvencije

Podrobnejša analiza proračunskih odhodkov za kmetijstvo pokaže, da so kljub letošnji vrtoglavi rasti svetovnih cen kmetijskih proizvodov v najnovejšem vladnem predlogu državnega proračuna za leto 2008 vnovič močno zastopane tudi kmetijske subvencije. Od skupno 458 milijonov evrov proračunskega denarja za kmetijstvo je za kmetijske subvencije pod postavko “ukrepi za stabilizacijo trga” namenjeno 176,7 milijona evrov in pod postavko “program razvoj podeželja” 226,3 milijona evrov. Skupno je za kmetijske subvencije predvideno okoli 400 milijonov evrov proračunskega denarja.

Vlada v proračunski obrazložitvi finančnega načrta kmetijskih subvencij navaja, da so te med drugim namenjene pokrivanju razlike v ceni posamezne kmetijske proizvodnje in dejanskimi stroški proizvodnje in da se s kmetijskimi subvencijami zagotavlja ustrezen dohodkovni položaj pridelovalcev kmetijskih proizvodov. Na drugi strani Janševa vlada kljub skokoviti rasti tržnih cen kmetijskih proizvodov na svetovnem in domačem trgu v predlogu državnega proračuna za leto 2008 nikjer ne navaja, da se bo zaradi močno izboljšanega dohodkovnega položaja kmetov posledično zmanjšal tudi proračunski delež subvencij. Prav nasprotno: delež proračunskih izdatkov za kmetijstvo se bo v letu 2008 nominalno povečal za 23 odstotkov, kar je več kot enkrat večja rast od predvidene skupne rasti vseh javnofinančnih odhodkov (glej graf).

Kmetje, vrnite subvencije

Globalne razmere na trgu kmetijskih proizvodov, ki bodo po mnenju analitikov Wall Street Journala zaradi hitre ekonomske rasti azijskih in južnoameriških držav dolgoročno vplivale na večje povpraševanje po kmetijskih proizvodih in ohranjanje visokih cen kmetijskih proizvodov tudi v prihodnje, vnovič aktualizirajo Sapirjevo poročilo iz leta 2003. Slednje priporoča preusmeritev proračunskega denarja iz subvencioniranega kmetijstva v razvojne dejavnike gospodarske rasti.

Slovenija bo prevzela predsedovanje EU ravno v času visoke svetovne rasti cen kmetijskih proizvodov, ki odpirajo vprašanje o (ne)upravičenosti visokih kmetijskih subvencij iz skupnega proračuna Unije. Janševa vlada ima idealno priložnost, da na ravni EU v letu 2008 obudi razpravo o pobudi Sapirjevega poročila in predlaga, da se zaradi spremenjenih globalnih razmer na trgu kmetijskih proizvodov kmetom vzamejo izdatne proračunske subvencije in namenijo za vlaganje v tehnološki razvoj.

Slovenija bi tako vsaj simbolno postala tehnološki in idejni vodja EU, kmetje pa bi bili oprani suma, da z visokimi cenami hrane neupravičeno bogatijo na račun prebivalcev EU.

 

 

Finance

Stanislav Kovač je ekonomist

  • Share/Bookmark

Komentiraj



Vi ste prijavljeni objavi komentar.