PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

“Črno – bela” histerija oz. kurjenje čarovnic v 21. stl.

Objavil pavel, dne 6.11.2007

Že parkrat sem prebral v Delu člančič, kako se ena novinarka v Nemčiji meče v zobe publiki s tem, da je posredno pohvalila Hitlerjevo nacional -socialistično vladavino.

Enkrat je rekla, da je v času Hitlerja bilo zgrajeno ogromno novih cest, avtocest.

Drugič je rekla, kako je Hitler daleč bolje poskrbel za žensko, za družino kot današnja Nemčija.

Seveda so bili odzivi nasprotnikov histerični. Hitler je zgolj pošast. Vse pri njem je črno in prav nič belega. Tak ekstremistični način gledanja na človeka in na zgodovino se mi zdi v sodobnem času skrajno nevaren. Hitler je bil res psihopat in zločinec, prav tako Tito, toda to še ne pomeni, da so bila vsa njegova dejanja absolutno zlo. Tako Nemci, kot Jugoslovani še naprej vidijo nekatera dela obeh zločincev kot pozitivna, ker so jih tako izkusili.

Podobno sem gledal članke novinarja Dela: Ilija Marinkovića, ki zadnje čase poroča iz Poljske. Brata Kaczynsky sta predstavljena kot ultrakonzervativca, kot pripadnika Katoliške cerkve, ki pametujeta celo škofom, kot največje zlo Poljske. Toda mar ni naloga novinarja, da skuša poiskati objektivno človeka, stranko, dejanja in politiko? Da poskuša povedati zakaj ga ljudje volijo, zakaj je dobil 45% glasov, zakaj nazadnje 28%, ( kar pomeni za novinarja absoluten poraz, medtem pa so vsi levičarji skupaj dobili zgolj 20%). Za kaj pozitivnega se zavzema? Kaj pozitivnega je že naredil. Kako naj normalen človek sploh dobi objektivno informacijo, če so glavni časopisi in ostali mediji v Sloveniji ekstremno levofilni in desnosovražni in da namesto objektivnega poročanja pišejo pravljice o Goodguys oz. malih bogovih za sodobne ateiste in o Badguys oz. hudičih za sodobne ateistke. Srhljivo nevarno, ker neumnih bedakov je mnogo mnogo več kot razumnih, pametnih ljudi.

Kako lahko novinarji in inženirji družbe v 21. stl. enega človeka predstavijo kot absolutno zlo ( in ne znajo pri njem najti niti ene najmanjše pozitivnosti), medtem ko drugega politika levičarske provinience ( npr. Hugo Chavez, ki je še en psihopatski skrajnež) ne zmorejo prikazati niti z eno slabostjo?

Idealizacija Robin Hoodov, grajenje kultov osebnosti, a na drugi negativna idealizacija oz. satanizacija vsakega, ki ni naš.

Mar ni to sodobno “sežiganje čarovnic”?  Mar je to levičarsko nestrpno frontništvo PERMANENTNA, še vedno trajajoča, revolucija (sovraštva in idealiziranj)?

  • Share/Bookmark

Komentiraj



Vi ste prijavljeni objavi komentar.