PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Jedrske elektrarne

Objavil pavel, dne 31.10.2007

So danes zelo varne in zelo čiste. Daleč bolj kot premogove TE.

Zaščita je potrojena. Problem so samo nizko in srednje -radioaktivni odpadki, ki pa jih je relativno malo. 40 ton v treh letih. Medtem, ko bi jih ekvivalentna TE na premog imela 1000 ton v eni uri.

V Krškem ima JE majhno moč napram ostalim JE, toda še vedno daje več kot tretjino vse elektrike Sloveniji. Moč je 700MW.

Če bi gradili novo, bi le ta imela moč 1500MW. V tem času bi lahko po Sloveniji zgradili tudi 2 plinski kogeneracijski TE po 600MW, ki bi bili rezerve.

Hkrati pa bo zgrajena ČHE v Avčah in morda še ČHE Kozjak ( 2 × 200MW).

Razvoj tehnologij JE je potekal takole:

1. generacija JE – prvi prototipi (zgrajeni v 50′ in 60′ letih)

    1. ZDA – lahko vodni reaktorji,
    2. Kanada – težko vodni,
    3. Velika Britanija – plinsko hlajeni,
    4. Rusija – lahko vodni

    2. generacija JE – obstoječe elektrarne (zgrajene v poznih 60′ pa vse do 90′)

      razvoj je v mnogih državah ustavila nesreča na otoku Treh milj v ZDA in Černobil v Ukrajini

      3. generacija JE – napredne elektrarne

        1. To so elektrarne oziroma tehnologije razvite na podlagi izkušenj obstoječih reaktorjev in tehnologij,
        2. Prevladujejo lahko vodni reaktorji,
        3. Glavni motiv pri razvoju le-teh je bil napredek v varnosti pri enaki ekonomski konkurenčnosti,
        4. Preprečevanje velikih izpustov (resnih nezgod) je glavni cilj te tehnologije,
        5. Pasivni oziroma aktivni varnostni sistemi in življenjska doba 60 let,
        6. Uporaba ponovno predelanega izrabljenega jedrskega goriva (MOX)

        4. generacija JE – to so bodoče elektrarne

          1. Dve glavni značilnosti teh reaktorjev sta: večji izkoristek na turbini in hiter nevtronski fluks- boljši izkoristek urana in manj odpadkov, izrabljeno gorivo se reciklira
          2. Industrijska uporaba te tehnologije je predvidena po letu 2030, saj zaenkrat obstaja šest različnih konceptov za nadaljevanja razvoja te generacije.

          • Share/Bookmark

          2 odgovorov v “Jedrske elektrarne”

          1. Rado Rado pravi:

            Nekaj me zanima Pavel. Ti radioaktivni odpadki. S kolikšno količino nevtralnega materiala jih bi morali razredčiti, da ne bi bili okolju nevarni?

            Hipotetično! Recimo, da zmečemo Krške odpadke v delojuoč vulkan. Na primer v Etno, kjer bi se pomešali z lavo. Izbruhana lava pomešana z odpadki najbrž ne bi posebej škodila okolju.

          2. pavel pravi:

            Rado, ne vem. Najbolj, če napišeš mail v JE Krško ali v Podgorico. Tam ti bodo jedrski fiziki in kemiki to pojasnili.

            Vse živo počnejo s tem: odlagajo v oceane, v vesolje, ali pa nekaj km globoko v debelo betonske dvorane.

            Te snovi so izotopi, ki nekateri hitro razpadejo, nekateri pa zelo počasi, več sto let. Čas razpadanja pa pomeni čas nevarnost sevanja.

          Komentiraj



          Vi ste prijavljeni objavi komentar.