PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Fevdalizem

Objavil pavel, dne 31.10.2007

Fevdalizem je družbena ureditev, ki uzakoni privilegij enega človeka, ene družine oz. ene elite na posameznem področju.

Je zelo slab sistem, ker ne deluje v smislu skupno dobrega, temveč omogoča lagodno življenje samo aristokraciji, medtem ko se za tlačane nič ne spremeni na bolje. Npr. samo ena aristokratska družina lahko pobira davke od kmetov, ki so bili takrat še ranga 10%, danes pa so v Sloveniji 5x višji.

Fevdalizem trajno ustoliči eno skupino. Fevdalizem nasprotuje tekmovalnosti, svobodi začetka za vse. Ne omogoča fair playa na igrišču, kjer bi najboljši zmagovali.

Mafija kot italijanska organizacija je tipičen primer fevdalne ureditve, saj so se tam neizobraženi kmetje tako uprli tujim zavojevalcem – fevdalcem, hkrati pa kasneje tudi prihodu meščanstva, liberalizma in tržnega kapitalizma.

Tudi Cerkev je več stoletij delovala kot fevdalna struktura, dokler je bila zlizana z oblastjo. Danes v njej še obstajajo določene strukture, ki hočejo to obnoviti, a so to utopični projekti: fevdalizem na dolgi rok nima šans.

Liberalni tržni kapitalizem v primerjavi s fevdalizmom ponuja svoboden vstop na trg, enake startne možnosti vsakemu. Njegova edina regulativa ( naloga države) je, da zagotavlja enaka pravila za vse tekmece na trgu, preprečuje monopole in s kaznovanjem preprečuje kršenje zakonov kar lahko vidimo tako v ZDA ( Enron, Microsoft) kot v EU ( Microsoft). Drugače pa prepusti trg tekmecem in tržnemu aksiomu: ponudba in povpraševanje določata ceno produkta ali storitve.

Demokratična meščanska družba je evolucijsko kot prva nastala okrog leta 1790 v ZDA, čeprav so liberalni trgovci in obrtniki obstajali že v srednjem veku v Firenzah in v Benetkah, pa v Amsterdamu in v Londonu. V Franciji pa je prišlo do meščanske revolucije. Podjetniki oz. obrtniki so želeli imeti enakopraven položaj z aristokrati. Republikanci vs. monarhisti.

V tržnem kapitalizmu lahko še kako velik lastnik kapitala v trenutku propade, če preneha delati na lastni konkurenčnosti. Zato je podjetništvo gonilo družbe. Kapitalizem nagrajuje uspešne posameznike, družine, družbe, podjetja. S tem širi blaginjo na vse. Za razliko od fevdalizma, ki spodbuja negativno selekcijo in umiranje družbe na obroke.

Tudi trg dela je tak, da nagrajuje dobre delavce tako z denarjem kot z višjim položajem v hierarhiji podjetja. Delavce s slabimi rezultati pa degradira. V Sloveniji je večina ljudi zaposlenih (tako kot v komunizmu, v fašizmu in v nacizmu) v državnih firmah. Tam ni gledanja rezultatov, ni degradacij in ni napredovanj, “ljudje zgolj hodijo v službo”. Po hierarhični lestvi se vzpnejo samo preko družinskih oz. političnih povezav.

Danes smo kapitalisti vsi, ki nam od plače ostane del denarja ( menda je vsak Slovenec lastnik vsaj 100.000 € premoženja, npr. nepremičnine). Le tega lahko vložimo. V 20.stl. se je v anglo-ameriškem sistemu izjemno izpopolnil finančni sistem vzajemnih skladov, ki malim vlagateljem omogoča veliko varnost investicij in visoke donose kapitala. Hkrati so se razvila izredno učinkovita podjetja, multinacionalke.

Če pogledamo po svetu, se je socializem razvil v državah, ki so bile še najbolj meščansko nerazvite, oz. fevdalistične: Kitajska, Rusija, Srbija, Vietnam, Južna in Srednja Amerika, Severna Koreja, arabski svet ( ne pozabimo, da Sirijo in Irak vodijo socialisti stranke BAAS, hkrati pa ima AL-Kaida še kako socialistične metode, prav tako kurdska delavska stranka). Včasih Indija in Egipt. Večina afriških držav. V Nemčiji, Italiji, Franciji in Srednji Evropi pa se je socializem združeval z nacionalizmom oz. je zlorabljal zdravi patriotski odnos ljudi oz. spoštovanje lastnega naroda.

Socializem je v bistvu velik povratek nazaj iz kapitalizma. Uzakonja monopole in uzakonja popoln vpliv mafije. Kot vidimo v Rusiji je večino vzvodov kapitala v rokah Partije in KGB. Zato so tudi zakoni sprejeti tako, da zagotavljajo nemoteno oplajanje tega kapitala mafije in preprečujejo vstop konkurence, tekmecev. Izgublja predvsem prebivalstvo.

Da je socializem = fevdalizem,

  1. vidimo tako iz primera pojava mafij v tranzicijskih državah, ki vse izhajajo iz socialističnih elit,
  2. kot v tem, da je vsem socializmom religija poleg liberalizma najhujši smrtni sovražnik. Religije so jim bile največji konkurent v novem fevdalizmu. Dva fevdalistična akterja ne moreta obstajati hkrati na enem teritoriju.
  3. hkrati pa iz zgodovine, kje se je socializem najbolje prijel: v fevdalnih, nerazvitih državah
Kitajska je šla po obratni poti: uvedla je tržno gospodarstvo in s tem fenomenalen napredek gospodarstva in njenega prebivalstva. A po drugi strani je na političnem področju še vedno netržna, oz. samo ena stranka oz. aristokracija oz. monopol. Tudi svobode verovanj in religij na Kitajskem še dolgo ne bo.

Iz tranzicijskih zgodb vidimo, da je partijska mafija vedno naredila vse, da je ostala na položaju. Tudi zlorabila narod oz. patriotski odnos. Primer sta Hitler in Mussolini ( ki sta kot socialista v meščansko močnih državah prišla na oblast samo v povezavi z nacionalizmom). V državah ex-YU ( ki so po letu 1948 vse postale nacional -socialistične!) pa smo videli tudi kako je partija zlorabila patriotizem in vero ( preko medijev, kulturnikov, vojske, sodišč) tako grdo, da je sprožila ponovne državljanske vojne, samo za to da je ostala na oblasti. Nekoč je sprožila državljansko vojno, da je prišla na oblast ( moč, kapital, monopol), v sodobnosti pa, da je ostala na oblasti.

Najbolj mehak in prefinjen “tranzicijski prehod” je uspel slovenski partiji. Popolnoma nadzirajo večino gospodarstva, večino šolstva, večino medijev, večino sodnikov. Pa še večino ljudi jih navdušeno podpira, kar bi težko rekli za Rusijo. Partija deluje skozi vse politične stranke. Medijska manipulacija je tako izvrstna, da ljudje niti opazijo ne, v kakšni matrici živijo, kakšne vodljive lutke medijev so.

Najbolje so se izvlekle iz socializma vse srednje evropske države, sploh baltske, ki so bile prej zelo meščansko in tržno razvite, socializem pa so doumele kot okupacijo s strani Rusije. Vse so uspele uvesti lustracijo, hkrati pa so vpeljale zelo radikalne liberalne reforme, ki jim že prinašajo rezultate. Tam danes socialistične stranke na volitvah ne dosegajo skupaj niti 20% ( Madžarska, Slovaška, Poljska).

Največja svetovna grožnja je trenutno Kitajska, ki trenutno že vodi svetovno gospodarstvo. Če se tam partija iz politike ne bo normalno umaknila ( kar je utopija) in uvedla v političnem sistemu tudi tržnosti ( demokracija = tržnost , pluralizem mnenj in političnih idej), bo definitivno zlorabila nacionalizem, kar že histerično počne v odnosu do Tibeta, Tajvana in Japonske. Le to bi lahko pripeljalo v novo svetovno vojno.

Druga boleča točka ( vir WW3) pa je sama Evropa, ki ima večji demokratični deficit kot ZDA. Odtod tudi WW1 in WW2. EU bo obstala samo, če bo vzpostavila učinkovito ( močno) federalno državo ZDE ( Združene države Evrope), podobno kot ZDA. To pomeni, da se bo morala znebiti socializma (privilegijev elit, birokracije in visokih davkov) in vzpostaviti čiste tržne mehanzme povsod. Glede na poznavanje zgodovine, me je strah, da bodo evropski nacional -SOCIALISTI spet zapletli svoje države v medsebojne vojne.

Zato te prosim, nikoli ne voli socialista! Gre za blaginjo vseh. Danes socialisti podpirajo zasvojenost, parazitstvo, slabe navade, zaspanost, idealizme itd.

  • Share/Bookmark

Komentiraj



Vi ste prijavljeni objavi komentar.