PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Arhiv za 31.10.2007

Fevdalizem

Objavil pavel dne 31.10.2007

Fevdalizem je družbena ureditev, ki uzakoni privilegij enega človeka, ene družine oz. ene elite na posameznem področju.

Je zelo slab sistem, ker ne deluje v smislu skupno dobrega, temveč omogoča lagodno življenje samo aristokraciji, medtem ko se za tlačane nič ne spremeni na bolje. Npr. samo ena aristokratska družina lahko pobira davke od kmetov, ki so bili takrat še ranga 10%, danes pa so v Sloveniji 5x višji.

Fevdalizem trajno ustoliči eno skupino. Fevdalizem nasprotuje tekmovalnosti, svobodi začetka za vse. Ne omogoča fair playa na igrišču, kjer bi najboljši zmagovali.

Mafija kot italijanska organizacija je tipičen primer fevdalne ureditve, saj so se tam neizobraženi kmetje tako uprli tujim zavojevalcem – fevdalcem, hkrati pa kasneje tudi prihodu meščanstva, liberalizma in tržnega kapitalizma.

Tudi Cerkev je več stoletij delovala kot fevdalna struktura, dokler je bila zlizana z oblastjo. Danes v njej še obstajajo določene strukture, ki hočejo to obnoviti, a so to utopični projekti: fevdalizem na dolgi rok nima šans.

Liberalni tržni kapitalizem v primerjavi s fevdalizmom ponuja svoboden vstop na trg, enake startne možnosti vsakemu. Njegova edina regulativa ( naloga države) je, da zagotavlja enaka pravila za vse tekmece na trgu, preprečuje monopole in s kaznovanjem preprečuje kršenje zakonov kar lahko vidimo tako v ZDA ( Enron, Microsoft) kot v EU ( Microsoft). Drugače pa prepusti trg tekmecem in tržnemu aksiomu: ponudba in povpraševanje določata ceno produkta ali storitve.

Demokratična meščanska družba je evolucijsko kot prva nastala okrog leta 1790 v ZDA, čeprav so liberalni trgovci in obrtniki obstajali že v srednjem veku v Firenzah in v Benetkah, pa v Amsterdamu in v Londonu. V Franciji pa je prišlo do meščanske revolucije. Podjetniki oz. obrtniki so želeli imeti enakopraven položaj z aristokrati. Republikanci vs. monarhisti.

V tržnem kapitalizmu lahko še kako velik lastnik kapitala v trenutku propade, če preneha delati na lastni konkurenčnosti. Zato je podjetništvo gonilo družbe. Kapitalizem nagrajuje uspešne posameznike, družine, družbe, podjetja. S tem širi blaginjo na vse. Za razliko od fevdalizma, ki spodbuja negativno selekcijo in umiranje družbe na obroke.

Tudi trg dela je tak, da nagrajuje dobre delavce tako z denarjem kot z višjim položajem v hierarhiji podjetja. Delavce s slabimi rezultati pa degradira. V Sloveniji je večina ljudi zaposlenih (tako kot v komunizmu, v fašizmu in v nacizmu) v državnih firmah. Tam ni gledanja rezultatov, ni degradacij in ni napredovanj, “ljudje zgolj hodijo v službo”. Po hierarhični lestvi se vzpnejo samo preko družinskih oz. političnih povezav.

Danes smo kapitalisti vsi, ki nam od plače ostane del denarja ( menda je vsak Slovenec lastnik vsaj 100.000 € premoženja, npr. nepremičnine). Le tega lahko vložimo. V 20.stl. se je v anglo-ameriškem sistemu izjemno izpopolnil finančni sistem vzajemnih skladov, ki malim vlagateljem omogoča veliko varnost investicij in visoke donose kapitala. Hkrati so se razvila izredno učinkovita podjetja, multinacionalke.

Če pogledamo po svetu, se je socializem razvil v državah, ki so bile še najbolj meščansko nerazvite, oz. fevdalistične: Kitajska, Rusija, Srbija, Vietnam, Južna in Srednja Amerika, Severna Koreja, arabski svet ( ne pozabimo, da Sirijo in Irak vodijo socialisti stranke BAAS, hkrati pa ima AL-Kaida še kako socialistične metode, prav tako kurdska delavska stranka). Včasih Indija in Egipt. Večina afriških držav. V Nemčiji, Italiji, Franciji in Srednji Evropi pa se je socializem združeval z nacionalizmom oz. je zlorabljal zdravi patriotski odnos ljudi oz. spoštovanje lastnega naroda.

Socializem je v bistvu velik povratek nazaj iz kapitalizma. Uzakonja monopole in uzakonja popoln vpliv mafije. Kot vidimo v Rusiji je večino vzvodov kapitala v rokah Partije in KGB. Zato so tudi zakoni sprejeti tako, da zagotavljajo nemoteno oplajanje tega kapitala mafije in preprečujejo vstop konkurence, tekmecev. Izgublja predvsem prebivalstvo.

Da je socializem = fevdalizem,

  1. vidimo tako iz primera pojava mafij v tranzicijskih državah, ki vse izhajajo iz socialističnih elit,
  2. kot v tem, da je vsem socializmom religija poleg liberalizma najhujši smrtni sovražnik. Religije so jim bile največji konkurent v novem fevdalizmu. Dva fevdalistična akterja ne moreta obstajati hkrati na enem teritoriju.
  3. hkrati pa iz zgodovine, kje se je socializem najbolje prijel: v fevdalnih, nerazvitih državah
Kitajska je šla po obratni poti: uvedla je tržno gospodarstvo in s tem fenomenalen napredek gospodarstva in njenega prebivalstva. A po drugi strani je na političnem področju še vedno netržna, oz. samo ena stranka oz. aristokracija oz. monopol. Tudi svobode verovanj in religij na Kitajskem še dolgo ne bo.

Iz tranzicijskih zgodb vidimo, da je partijska mafija vedno naredila vse, da je ostala na položaju. Tudi zlorabila narod oz. patriotski odnos. Primer sta Hitler in Mussolini ( ki sta kot socialista v meščansko močnih državah prišla na oblast samo v povezavi z nacionalizmom). V državah ex-YU ( ki so po letu 1948 vse postale nacional -socialistične!) pa smo videli tudi kako je partija zlorabila patriotizem in vero ( preko medijev, kulturnikov, vojske, sodišč) tako grdo, da je sprožila ponovne državljanske vojne, samo za to da je ostala na oblasti. Nekoč je sprožila državljansko vojno, da je prišla na oblast ( moč, kapital, monopol), v sodobnosti pa, da je ostala na oblasti.

Najbolj mehak in prefinjen “tranzicijski prehod” je uspel slovenski partiji. Popolnoma nadzirajo večino gospodarstva, večino šolstva, večino medijev, večino sodnikov. Pa še večino ljudi jih navdušeno podpira, kar bi težko rekli za Rusijo. Partija deluje skozi vse politične stranke. Medijska manipulacija je tako izvrstna, da ljudje niti opazijo ne, v kakšni matrici živijo, kakšne vodljive lutke medijev so.

Najbolje so se izvlekle iz socializma vse srednje evropske države, sploh baltske, ki so bile prej zelo meščansko in tržno razvite, socializem pa so doumele kot okupacijo s strani Rusije. Vse so uspele uvesti lustracijo, hkrati pa so vpeljale zelo radikalne liberalne reforme, ki jim že prinašajo rezultate. Tam danes socialistične stranke na volitvah ne dosegajo skupaj niti 20% ( Madžarska, Slovaška, Poljska).

Največja svetovna grožnja je trenutno Kitajska, ki trenutno že vodi svetovno gospodarstvo. Če se tam partija iz politike ne bo normalno umaknila ( kar je utopija) in uvedla v političnem sistemu tudi tržnosti ( demokracija = tržnost , pluralizem mnenj in političnih idej), bo definitivno zlorabila nacionalizem, kar že histerično počne v odnosu do Tibeta, Tajvana in Japonske. Le to bi lahko pripeljalo v novo svetovno vojno.

Druga boleča točka ( vir WW3) pa je sama Evropa, ki ima večji demokratični deficit kot ZDA. Odtod tudi WW1 in WW2. EU bo obstala samo, če bo vzpostavila učinkovito ( močno) federalno državo ZDE ( Združene države Evrope), podobno kot ZDA. To pomeni, da se bo morala znebiti socializma (privilegijev elit, birokracije in visokih davkov) in vzpostaviti čiste tržne mehanzme povsod. Glede na poznavanje zgodovine, me je strah, da bodo evropski nacional -SOCIALISTI spet zapletli svoje države v medsebojne vojne.

Zato te prosim, nikoli ne voli socialista! Gre za blaginjo vseh. Danes socialisti podpirajo zasvojenost, parazitstvo, slabe navade, zaspanost, idealizme itd.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Slovenija, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, Zgodovina | Brez komentarjev »

Afrika: potencial za 200MW sončne elektrarne ( stolpne)

Objavil pavel dne 31.10.2007

To so trenutno najbolj perspektivne elektrarne za Afriko. Če bi tuja podjetja začela investirati denar v te elektrarne, ki se jih splača najbolje postaviti v puščave, bi veliko afričanov dobilo kvalitetna delovna mesta. Hkrati pa bi zaustavila priseljevanje množic revežev v EU.

Sonce čez dan segreva kak km2 veliko ponjavo v obliki kroga. V središču kroga je stolp po katerem se vroč zrak izpod ponjave dviga v nebo. Na dnu stolpa je vetrna turbina. Pod ponjavo so še cevi z vodo, ki ponoči segrevajo ta zrak, ko T okolice pade do ničle.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v ekologija, energetika | 2 komentarjev »

Bosna, projekt VE

Objavil pavel dne 31.10.2007

Bosna je podpisala pogodbo z dansko firmo, ki bo v Bosni postavljala veterne elektrarne in pa male HE.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v ekologija, energetika | Brez komentarjev »

Jedrske elektrarne

Objavil pavel dne 31.10.2007

So danes zelo varne in zelo čiste. Daleč bolj kot premogove TE.

Zaščita je potrojena. Problem so samo nizko in srednje -radioaktivni odpadki, ki pa jih je relativno malo. 40 ton v treh letih. Medtem, ko bi jih ekvivalentna TE na premog imela 1000 ton v eni uri.

V Krškem ima JE majhno moč napram ostalim JE, toda še vedno daje več kot tretjino vse elektrike Sloveniji. Moč je 700MW.

Če bi gradili novo, bi le ta imela moč 1500MW. V tem času bi lahko po Sloveniji zgradili tudi 2 plinski kogeneracijski TE po 600MW, ki bi bili rezerve.

Hkrati pa bo zgrajena ČHE v Avčah in morda še ČHE Kozjak ( 2 × 200MW).

Razvoj tehnologij JE je potekal takole:

1. generacija JE – prvi prototipi (zgrajeni v 50′ in 60′ letih)

    1. ZDA – lahko vodni reaktorji,
    2. Kanada – težko vodni,
    3. Velika Britanija – plinsko hlajeni,
    4. Rusija – lahko vodni

    2. generacija JE – obstoječe elektrarne (zgrajene v poznih 60′ pa vse do 90′)

      razvoj je v mnogih državah ustavila nesreča na otoku Treh milj v ZDA in Černobil v Ukrajini

      3. generacija JE – napredne elektrarne

        1. To so elektrarne oziroma tehnologije razvite na podlagi izkušenj obstoječih reaktorjev in tehnologij,
        2. Prevladujejo lahko vodni reaktorji,
        3. Glavni motiv pri razvoju le-teh je bil napredek v varnosti pri enaki ekonomski konkurenčnosti,
        4. Preprečevanje velikih izpustov (resnih nezgod) je glavni cilj te tehnologije,
        5. Pasivni oziroma aktivni varnostni sistemi in življenjska doba 60 let,
        6. Uporaba ponovno predelanega izrabljenega jedrskega goriva (MOX)

        4. generacija JE – to so bodoče elektrarne

          1. Dve glavni značilnosti teh reaktorjev sta: večji izkoristek na turbini in hiter nevtronski fluks- boljši izkoristek urana in manj odpadkov, izrabljeno gorivo se reciklira
          2. Industrijska uporaba te tehnologije je predvidena po letu 2030, saj zaenkrat obstaja šest različnih konceptov za nadaljevanja razvoja te generacije.

          • Share/Bookmark

          Objavljeno v ekologija, energetika | 2 komentarjev »

          Omizje o nadškofu Rožmanu oz. razveljavljenem procesu

          Objavil pavel dne 31.10.2007

          Nastopajoči:

          1. zgodovinar Pirjevec Jože
          2. Janez Stanovnik, predsednik Borcev
          3. Zdenka Cerar, pravnica ( nekdanja g.tožilka, ki je umaknila zahtevo o razveljavitvimontiranega procesa proti Rožmanu z utemeljitvijo, da bi škodoval narodu)
          4. upokojeni beograjski nadškof Perko Franc ( ki ga sta ga Zdenko Roter in Mitja Ribičič obsodila na 5 let zapora zaradi vica o Titu)
          5. Drobnič Anton, nepolnoletni domobranec, pravnik, nekdanji g. tožilec
          6. Franc Martin Dolinar, zgodovinar, ki je iz arhivskih podatkov o Rožmanu napisal knjigo
          Tole omizje sem gledal veliko bolj neobremenjen kot bi ga pred 10-timi ali 15-timi leti, ko sem bil glede domobrancev veliko bolj zmanipuliran kot sedaj. Takrat bi reagiral kot večino današnje javnosti: z nestrpnostjo, sovraštvom in prezirom do izdajalcev.

          Kaj mi je pomagalo k neobremenjenem pogledu na zgodovino: predvsem knjiga Aleksandra Bajta ( ki ni bil cerkven človek, ampak liberal. torej v tistem času v hudem sporu z RKC), ki piše, kako je komunistična elita aktivirala svoje teroriste, da so v prvih dnevih okupacije preganjali člane TIGR in četnike ( liberalne slovenske fante, predvsem oficirje, podjetnike, trgovce, meščane, študente, ki so se šli odpor proti Nemcem in Italijanom).

          Kasneje sem še naletel na pričevanja sorodnikov in manj-cerkvenih ljudi. Pričevanja, kako so komunistični psihopati oz. zločinci prve dneve vojne izvajali zločine nad civilisti, sploh nad inteligenco in verniki. Takrat še ni bilo nobene ” bele garde”, bila je zgolj ” plava garda”, ki je imela orožje od angležev in iz jugoslovanske vojske. BTW, Srbija je četnike pomilostila in jim dala iste poojnine kot partizanom. Vse to mi je pomagalo kot verniku omiliti strog in predsodkov ter indoktrinacije nabit pogled na Cerkev, zgodovino WW2.

          Se je kdo kdaj vprašal od koga so komunisti dobili zelo sodobno orožje, da so leta 41 nad slovenskimi civilisti iz celega političnega spektra izvajali zločinske ekskekucije? 2000 umorjenih ljudi, večkrat cele družine, vključno ženske in otroke. Od Hitlerja? Od Stalina? Par ljudi, par članov partijskega vodstva v Sloveniji je izvajalo psihopatski načrt likvidacije Slovencev: glavni vodja eksekucij je bil Kardelj ( pospravil je Voranca v Dachauu in Angelo Vode, Titana in Tomšiča), pa zraven Kidič, samo službo za poboje ( VOS, partijska policija)  iz izključno -preverjenih partijcev pa je vodila Zdenka Kidrič. Kasneje so sodelovali še Matija Maček, Mitja Ribičič, eden najbolj znanih teroristov je bil Franc Stadler. No, dobro si je zapomniti, da je bil Stanovnik ( njegov oče je bil Aleš Stanovnik, ustanovni član PIF, kasneje OF in član krščanskih socialistov) večino časa Kardeljev tajnik.

          Nazaj k omizju. Začelo se je umirjeno. Najbolj mi je bil všeč zgodovinar Franc Dolinar. Navajal je sveže podatke, dejstva iz arhivov. Umirjeno. Le enkrat je posredoval in jezno ustavil debato, ko je Stanovnik manipuliral s “pismom gospe”, češ da to ni verodostojen dokument. Seveda si lahko predstavljamo pismo rdeče tercialke.

          Drobnič je skušal ostati pri pravnem jeziku. Toda njega so “prijazni” nasprotniki uspešno zmanipulirali z medvprašanji, prekinitvami. Sploh je očitna razlika v terminih “sovražnik” in “okupator”. Drugače pa je Drobnič uspešno kot pravnik razkrinkaval manipulacije Cerarjeve, Stanovnika in Pirjevca.

          Zanimivo, Cerarjeva je odgovarjala kot pravnica zgolj prvo minuto, potem je raje govorila kot človek, ki jo “dejstva” o “kolaboraciji” kot “zavedno Slovenko” globoko bolijo in prizadanejo. Mene pa zanima, kako lahko partijo, ki je ves čas sovražila narod, zaničevala narod in”pospravljala voditelje naroda”, genodicirala narod, kako jo sploh lahko danes predstavljamo kot voditeljico naroda? Če je z besedo “narod” zgolj manipulirala za dosego oblasti. Mar ni skrajno lažniva oznaka “narodno” osvobodilni boj? Česa so osvobajali “narod”? od kapitalizma in Cerkve? Od Anglo-američanov in od imperialistov?

          Isto Pirjevec, ki je v glavnem uporabljal oz. zlorabljal termine “kolaboracijo”, potem je nekaj časa poskušal z “denuncianstvom” Rožmana. Vsekakro pa je z medklici uspešno sporvociral tako Drobniča kot nadškofa Perka, da sta jezno izbruhnila in se komaj še obvladovala.

          Problem je javnost, ki to gleda. Zelo malo ljudi išče resnico. Zelo malo ljudi zanjo skuša zdržati vse te frustracije. Raje hitro zaključijo, sploh pa presojajo in obsodijo predvsem in zgolj na podlagi zunanjega videza, prijaznosti ter vpliva množice. “Več ljudi vpije eno geslo, bolj je to geslo resnica!”

          Tukaj je briljiral Stanovnik, ki je drugače znan po histeričnih hitlerjanskih govorih na zborovanjih borcev, kjer dokaj hitro opravi s sovražnikom. Tukaj pa je bil prijazen dedek, ki je zelo vljudno in ponižno prosil, “če sme še nekaj vprašati”. Ves čas je igral ubogo žrtev. Veliko simpatij je požel, ko je povedal, da je bil deležen verske vzgoje in kako je on osebno doživljal, ko je gledal in poslušal fašiste in Rožmana. Izvrstna manipulacija z dramskim trikotnikom: igraš žrtev in s tem pokažeš kdo je tvoj preganjalec, hkrati pa v javnosti pozivaš na aktivacijo rešiteljev.

          Perko pa je sicer dobro razkrinkaval subtilne in grobe manipulacije nasprotne trojice, le da je to počel preveč temperamentno, razdrženo, jezno. Zato je prav to sodobno publiko, ki sodi predvsem po videzu, zelo odbijal s svojim obnašanjem ” metanjem ven”, da bi mu verjela. Enkrat je izbruhnil: ” 60 let smo bili deležni komunističnega pranja možganov, in tule sedijo tisti, ki so produkt tega pranja!” Seveda se je nasprotna stran spet perfidno zatekla v igro žrtve ( kot delajo muslimani): ” No, zdaj nas pa žalite!” Seveda se Perko ni pustil: ” Zakaj pa leta 43, ob kapitualciji Italije, niste sodili Robottiju in vsem fašističnem krvnikom naroda: zakaj ste jim dovolili nekaznovano oditi, pa čeprav ste imeli vse v rokah?” in še: “Zakaj ste pobili nekajkrat več slovenskih civilov kot pa okupatorjevih vojakov?”

          Dolinar je nalogo opravil izvrstno. Presenetil me je njegov profesionalni pogum in njegova umirjenost kljub številnim provokacijam. Rožman je bil zelo zaveden Slovenec. Pribežal je z družino iz Koroške, kjer je poznal zločinskost in trdoto nacizma. Tam je bil branik slovenskega naroda. Sploh verniki so bili eni redkih, ki so v Avstriji po letu 1918 ohranjali slovenski jezik, kuluro in narodno zavest. Najhitreje so med nemčurje vstopali socialisti, socialdemokrati in liberalci. Hkrati pa je kot razgledan človek poznal grozote in izprijenost komunizma iz Rusije, Ukrajine ( v enem letu so namenoma izstradali 2 miljona kmečkih ljudi, celih družin), Poljske, Španije ( kjer so komunistični psihopati od leta 31 do 39 pobili 5.000 neoboroženih duhovnikov in redovnic). Rožman je poznal tudi izprijenost socialista in sovražnika Cerkve Mussolinija, ki mu je na koncu vseeno uspelo dobiti uradno cerkev na svojo stran s tržno pogodbo in z obljubo, da se bo zoperstavil komunizmu iz Moskeve. Rožman je posredoval za tisoče ljudi, da so se vrnili iz zaporov, tudi za to, da so fašisti Rab zaprli oz. izboljšali razmere. Med drugim tudi za komunsta Toneta Tomšiča, ki so ga izdali fašistom v vrhu KP Slovenije.

          Rožman ni direktno podpiral domobranskih enot, tudi ni sodeloval z vodstom okupacije več kot je bilo potrebno za normalno sobivanje in za prošnje.

          Rožman je svoje pridige skrbno pisal in prepisoval, delal kopije, ker se je zavedal, da jih želijo komunisti zlorabiti ( to je Stanovnik tudi poskušal).

          Rožmana po pravnih standardih EU ne morejo obsoditi kot izdajalca, zločinca oz. kolaboranta. Ti izrazi ne spadajo v pravno logiko.

          Tudi Pirjevec se je strinjal, da bomo še več vedeli o Rožmanu, ko se čez desetletje odprejo Vatikanski arhivi.

          • Share/Bookmark

          Objavljeno v Slovenija, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, Zgodovina | 1 komentar »