.
Danes se govori predvsem o ekonomski globalizaciji, kjer se podirajo monopoli, zaprte ekonomske meje, ki ščitijo domače delavce in predvsem monopole (državnih) podjetij in rente fevdalne aristokracije.
Ekonomska globalizacija je program, cilj liberalnega kapitalizma ( ki ga socialisti zaničljivo imenujejo “neoliberalizem”) in zaradi katerega se je dokončno zrušil komunističen sistem, ki je v osnovi gospodarsko neučinkovit, humanistično lažen in na smrt bolan sistem. Liberalni kapitalizem sta v 80ih letih 20.stl začela Ronald Reagen in Margaret Thacher.
Liberalizem v ekonomiji ( globalno, svobodno tržno gospodarstvo) je pripeljal do tega, da se je večino lačnega, revnega sveta izvleklo iz najhujše revščine, po svoje pa je DELNO nastradal razviti svet zaradi selitve proizvodnje ( južna Amerika, predvsem pa na Kitajsko) in storitev ( npr. v Indijo).
Afrika je specifičen problem revščine ( vojne, korupcija, nered, delovne navade, slaba organizacija), prav tako večino islamskega sveta.
Cerkev je primerek uspešne duhovne globalizacije. RKC je na uspešen način duhovno globalizirala svet ( katoliška pomeni vesoljna Cerkev), a na žalost samo nekoč v preteklosti ( uspešni misionarji), danes pa predvsem izgublja.
Zadnjih 100 let pa se dosti uspešnejše globalizirajo
- predvsem islam,
- protestantske cerkve
- new age
- pa še socialistična ideologija kot religija.
Potem imamo še finančno globalizacijo, finančni vzajemni skladi, dolar, evro itd., ki omogočajo demokratičen način kapitalizma, saj vsakdo lahko investira, varčuje, razprši svoj boren ali velik kapital in s tem poslovno tvega na svobodnem trgu kot svoboden človek, poslovnež.
Obveščevalna, medijska globalizacija: TV in radio.
Internet je primer komunikacijske globalizacije
Outsourcing storitev je primer storitvene globalizacije
Ekološka globalizacija ( onesnaževanje, CO2, smog, vreme, suše v Afriki, taljenje ledu na Arktiki, Antarktiki).
Farmacevtska globalizacija: nova zdravila v parih letih pridejo v vsako vas.
Globalizacija drog, zasvojenosti, razvajenosti in infantilnosti večine ljudi v družbi.
Globalizacija romantične “ljubezni”, zaljubljenosti.
Filmska globalizacija. Holywood, Bollywood.
Globalizacija potrošništva, mode, kulture, umetnosti.
Medicinska globalizacija: najnovejša medicinska spoznanja so uporabna na vsakem koncu zemlje.
Tehnološka globalizacija: tehnološka in znanstvena odkritja se prav tako hitro širijo po vsem svetu.
Bolezenska, virusna, epidemijska globalizacija: HIV, AIDS, ptičja gripa itd.
V Sloveniji je predvsem vprašanje, ali bomo globalizacijo uporabili sebi v prid, ali se bomo pred njo zavarovali z berlinskim zidom kot Kuba, Severna Koreja, Albanija, Venezuela. Ali bomo znali prednosti globalizacije izkoristiti in se zavarovati pred slabostmi? Ali bomo ostali zavistni in vsakomur škodoželjni provincialci zaradi nacional -SOCIALISTIČNE ideologije?
Moraš se zavedati, da še vedno živimo v pretežno socialistični državi, ki nam uspešno pere možgane naprej.
V Kitajski je pretežno veljalo, da so zadnja stoletja delali za pest riža. Tudi danes marsikateri kmet in neuk delavec dela za toliko. Toda mlad izobražen kader v novorastočih več ( DESET)miljonskih, nebotičniških kitajskih velemestih(metropolah) ima danes boljše plače kot pa izobražen delavec v Sloveniji. Da o njegovih poklicnih in ekonomskih perspektivah ne govorimo.
Naše, 21. stl. bo definitivno stl. Kitajske in Indije, ki sta globalizacijo obrnili sebi v prid.