PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Socialistični nastopači

Objavil pavel, dne 4.10.2007

Zadnjič sem prelistaval Jano, ko sem čakal v vrsti. Bral sem potopis slavnega Maria Galuniča po Vietnamu. Seveda je Vietnam še vedno pod močno oblastjo komunistov, tako kot Kuba.

Mario je seveda hvalil deželo v stilu “tako čista”, ” tako prvinska”, ” tako neomadeževana”.

Hvalil je tudi ljudi, ” kako so prijazni”, ” kako so te veseli”, čeprav živijo revno. Veliko iskrenih ljudi ve, da so vzhodnjaki že po kulturi daleč bolj gostoljubni od nas, Kubanci pa daleč bolj vročekrvno strastni. Hkrati pa tudi, da je socializem proizvajal kolektivno psiho v vseh državah: sivo dolgočasne, žalostne, depresivne, brezupne in samomorilne ljudi. Tudi, če danes gledamo statistiko EU držav, vidimo da imajo ex -comun. države mnogo večje cifre samomorov kot stare kapitalistične države z demokracijo.

Vmes se je pohvalil kako dobro je jedel in kako poceni. Jastoga se je najedel zgolj za 10 dolarjev.

In to mi gre res močno na živce, da ljudje, ki tukaj zagovarjajo socializem, živijo predvsem na račun države in delavnih ljudi, živijo kot pripadniki srednjega razreda, da gredo z veseljem na turistično potovanje predvsem v komunistične dežele. Ponavadi zamolčijo, da je tam totalna strahovlada, totalen razpad gospodarskega sistema in organizacije, totalna revščina, da ljudje živijo z dolarjem za cel mesec.

Sigurno ste že slišaali to rajo, ki zadnje trenutke lovi avion za Kubo, ” ker zdej je še vse tako čisto” dokler je Castro živ. Oni ne gredo v kapitalistično turistično deželo, češ da je sprijena, v resnici pa za to, ker je tam storitev na trgu in bi zanjo morali toliko plačati kot vsak.

V komunistično deželo gredo kot privilegiranci, nastopači, egocentriki in narcisoidi, kot bubreki v loju, tam živijo kot aristokrati in potem še z veliko mero hinavščine hvalijo socializem doma. Končno imajo občutek, da so boljši od nekoga. Vzbujajo drugim zavist, ker so sami pribiti na križ socialistične zavisti in uravnilovke.

Prav tako mi gredo na živce “socialni primerki”, družboslovni kader ( 95% kontaminiran s socializmom), paraziti države in zabluzenci, ki gredo s 500€ živet v Indijo za nekaj mesecev in potem doma razlagajo, kako tam res revni ljudje znajo res kvalitetno živeti in se ne obremenjujejo toliko s službo, denarjem in preživetjem kot mi zahodnjaki.

Ali pa gredo Božič in Novo leto praznovat v Beograd ali Sarajevo, ki sta razrušena od 60 letnega, trdovratnega socializma in njegovega besnega in počasnega umiranja na obroke v zadnjih balkanskih vojnah. “Ker tam so tako prijazni, pa vse je tako poceni!” Jasno, da bodo prijazni, če bodo od tvoje napitnine lahko cel mesec preživeli.

Lepo prosim, mene že ne boste imeli za bedaka.

  • Share/Bookmark

Komentiraj



Vi ste prijavljeni objavi komentar.