PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Plin, plinski terminali in plinske TE

Objavil pavel, dne 4.10.2007

S plinskimi turbinami do čistejše tehnologije

DELO,

Ned 29.07.2007

 

Slovenija Koper

S plinskimi turbinami do čistejše tehnologije

Dvanajstčlanska ekipa Rada Golje je iz trebuha stometrske tovorne ladje s pristaniškim dvigalom raztovorila dele Siemensove plinske turbine SGT800, ki so jo za Termoelektrarno Šoštanj izdelali na Švedskem. Dva največja kosa tovora, 90,2-tonsko turbino in 75-tonski generator, so na pomol koprskega pristanišča dvignili z ladje Oxl Scan Oceanic z ladijskim dvigalom. Kot je dejal projektni vodja TEŠ Matjaž Dvoršek, ki je maja prevzel tovor v Siemensovi švedski tovarni, bo zajamčena moč ene od dveh turbin 42 MW, kar je 1,5 odstotka skupne inštalirane moči v Sloveniji in je večja od HE Boštanj na spodnji Savi. Z obema turbinama – leta 2004 podpisana pogodba je vredna 28,5 milijona evrov – bodo v TEŠ uvedli čistejšo tehnologijo proizvajanja električne energije. Zanjo bodo namesto lignita uporabljali zemeljski plin. Po montaži prve plinske turbine in dovodu plinovoda do Šoštanja bodo turbino predvidoma pognali v začetku prihodnjega leta. M. K.

 

Med gradnjo ne bo manj elektrike

Pred gradnjo bloka 6 bodo morali v Šoštanju porušiti del sedanjih naprav, a proizvodnje elektrike zato ne bodo zmanjšali – Finančna konstrukcija postaja jasnejša

DELO,

Tor 02.10.2007

 

Šoštanj– »Končno je steklo. Če se EIB odloči za sofinanciranje takšne naložbe, je laže pritegniti tudi posojila komercialnih bank,« pravi direktor Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) Uroš Rotnik. Kot je znano, je TEŠ prejšnji teden z Evropsko investicijsko banko (EIB) podpisal pogodbo za najem 350 milijonov evrov posojila za gradnjo bloka 6. Ker se je ocenjena vrednost investicije medtem povzpela na več kot 800 milijonov evrov, je to sicer manj kot polovica vrednosti, ki so jo sprva nameravali najeti pri EIB.

Toda Rotnik je prepričan, da z zagotovitvijo preostalega denarja ne bo težav. Še posebno ker bodo prvega potrebovali šele leta 2010. Na voljo imajo torej dovolj časa, da za preostanek naložbe zagotovijo za Slovenijo čim bolj ugodna bančna posojila. Približno petino vrednosti naložbe naj bi zagotovil tudi Holding Slovenske elektrarne (HSE), kako in iz česa, pa niti Rotnik za zdaj ne želi napovedovati: »O virih HSE bi težko govoril, saj je slišati več različic. Morda bodo holding tudi dokapitalizirali.«

Na gradnjo 600-megavatnega bloka 6 se v TEŠ pripravljajo tudi s prostorskimi načrti. Pred tednom dni je Občina Šoštanj sprejela odlok Podrobni prostorski načrt za blok 6. Postopke je vodila po dogovoru z ministrstvom za okolje in prostor, ki je ohranilo vlogo pobudnika v posameznih delih prostorskega postopka. S tem, kot pravi Rotnik, jim je uspelo prostorske akte sprejeti hitreje.

TEŠ bo za gradbeno dovoljenje zaprosil takoj, ko bo z dobavitelji podpisal pogodbe za glavno tehnično opremo. To naj bi se zgodilo prihodnje poletje, ko bodo dokončali tudi projekte za objekte bodočega bloka. »Prva oprema bo v Šoštanj začela prihajati leta 2010. Pred gradnjo pa moramo že leta 2009 porušiti oba hladilna stolpa za bloka 1 in 2 ter za blok 3 in nato še upravno stavbo podjetja,« napoveduje Rotnik.

V Šoštanju nameravajo izpad proizvodnje električnega toka iz najstarejših treh blokov nadomestiti z dodatnima plinskima turbinama na bloku 5. Prva bo pripravljena za obratovanje do 10. januarja 2008. Po pogodbi z Geoplinom Plinovodi bo ta 16,3 kilometra dolg plinovod med Savinjsko dolino in Šoštanjem dokončal in zanj dobil uporabno dovoljenje najpozneje maja 2008. Do takrat bodo v TEŠ opravili vse preizkuse in turbino naj bi zagnali poleti 2008. Dotlej bodo dobili tudi drugo plinsko turbino, ki jo bodo vključili oktobra 2008. »Za naslednjo kurilno sezono bi torej že bili na voljo obe plinski turbini. V TEŠ smo se odločili, da med gradnjo nočemo proizvajati manj električne energije, in zato bomo imeli nadomestno proizvodnjo, še preden bomo del elektrarne začeli rušiti.«

Ob EIB, ki bo blok 6 podprla s 350 milijoni evrov posojila, bodo za gradnjo in opremo poiskali še dva vira. Eden so lastna sredstva, ki naj bi jih oblikovali z dokapitalizacijo TEŠ, to naj bi opravil HSE, drugi pa denar, ki se bo v TEŠ oblikoval s preostalo amortizacijo. Tretji vir bodo posojila komercialnih bank. »Najugodnejšo bančno posojilno ponudbo bomo izbrali na mednarodnem razpisu, zato ni rečeno, da bomo posojilo najeli pri domači banki. Ker gre za velik znesek, med ponudbami pričakujemo skupno ponudbo nekaterih bank ali ponudbo katere izmed velikih svetovnih bank,« predvideva Rotnik. Ker znaša celotna naložba po sedanjih izračunih nekaj več kot 800 milijonov evrov, morajo torej zagotoviti še od 400 do 450 milijonov evrov. Rotnik je dejal: »A prvi denar za blok 6 bomo potrebovali šele leta 2010, zato imamo za zaokrožitev finančne konstrukcije na voljo še več kot dve leti časa, kar pomeni, da bomo lahko brez naglice sklenili za Slovenijo najugodnejše finančne aranžmaje.«

Blok 6 naj bi v domače elektroenergetsko omrežje sinhronizirali leta 2014. V vseh blokih, pravzaprav obeh preostalih, petki in šestici, bodo še naprej uporabljali velenjski premog. Petki dodani plinski turbini pa bosta ob sedanji porabi enakih količin premoga zaradi izkoristka dela odpadne toplotne energije ne le nekoliko povečali količino v TEŠ proizvedene električne energije, temveč bosta sočasno tudi zmanjšali izpuste ogljikovega dioksida na proizvedeno enoto energije. S tem pa bo Slovenija izpolnila tudi svoje tovrstne obveznosti do kjotskega protokola.

Brane Piano

Srminski terminal in elektrarna?

Projekt plinskega terminala in elektrarne še brez energetskega dovoljenja Slovenija bo prisiljena kupovati zelo drago elektriko, menijo v TGE, ki želi graditi v Srminu

DELO,

Sre 03.10.2007

Energetski projekt za 900 milijonov evrov čaka soglasje 

 

Ljubljana– »Primorska potrebuje elektriko, a nima lastnih proizvodnih virov, Slovenija pa poleg plinovodov z alžirskim in ruskim zemeljskim plinom za zanesljivost preskrbe potrebuje še tretji vir plina,« je projekt gradnje plinskega terminala in plinsko-parne elektrarne v zaledju Luke Koper in ob terminalu Petrola za naftne derivate v Srminu argumentiral direktor nemške družbe TGE Gas Engineering Vladimir Puklavec. Na ministrstvu za gospodarstvo so povedali le, da je energetsko dovoljenje za projekt še v fazi vsebinske presoje, v usklajevanju pa je tudi še poročilo medresorske skupine o primernosti projekta.

Vladimir Puklavec je na prvi predstavitvi projekta plinskega terminala in elektrarne povedal, da so vlogo za energetsko dovoljenje dali že julija. Upa, da ga bodo dobili do konca leta. Potem jih čakata še priprava državnega lokacijskega načrta in celovita presoja projekta z ministrstvom za okolje in prostor. Na okoljskem ministrstvu so sicer povedali le, da še niso dobili vloge za pripravo lokacijskega načrta, zato o projektu ne morejo govoriti.

Po podatkih, ki jih je predstavil Uroš Prosen iz slovenske podružnice TGE, bosta imela dva rezervoarja za zemeljski plin po 150.000 kubičnih metrov prostornine, vanju pa bodo s 50 tankerji na leto pripeljali približno pet milijard kubičnih metrov plina. Za prečrpavanje bo treba podaljšati drugi pomol v Luki Koper. Plin bo tako na tankerjih kot v rezervoarjih iz legiranega jekla in z armiranim betonskim ovojem ohlajen na –160 stopinj Celzija. Uplinjali ga bodo z odpadno toploto iz plinsko-parne elektrarne. Ta bo po načrtu imela moč 243 megavatov, čisti izkoristek za proizvodnjo elektrike bo 51,56-odstoten, celotni izkoristek pa 88-odstoten. Obratovala bo samo podnevi, ko so potrebe po elektriki največje, in proizvedla približno milijon megavatnih ur elektrike na leto.

Puklavec je povedal, da bi bilo skladišče 750 metrov od najbližjih hiš. Sistem uplinjanja utekočinjenega zemeljskega plina bi bil zaprt in bi v celoti izključeval uporabo morske vode. Poleg tega ne bi bilo nobenih odpadnih vod niti uhajanja plina v zrak ali zemljo, vsi objekti pa bi bili tudi zvočno izolirani. »TGE načrtuje izvedbo dodatnih varnostnih ukrepov, ki bodo temeljili na ocenah tveganja zaradi denimo potresa, letalske nesreče in terorizma,« je zagotovil Puklavec.

Dodal je, da tako kot slovenska vlada nasprotujejo projektom plinskih terminalov v Tržaškem zalivu, vsaj s takimi tehnologijami, kot jih predstavlja sosednja država, oziroma z uporabo morske vode. »Treba je razlikovati med tehnologijami,« meni Puklavec.

Proizvodnja elektrike bi zadoščala za sedanje potrebe Primorske, plin pa bi lahko uporabljali celotno slovensko gospodarstvo in komunalne službe. V projektu je že predvidena najmanj 30-odstotna udeležba slovenskih podjetij, kar bi onemogočilo monopolistično ravnanje. Prosen je dejal, da bi izvedba projekta po izračunu Ekonomskega inštituta Pravne fakultete prinesla 180 milijonov evrov več dodane vrednosti na leto pa tudi 200 novih zaposlitev. V primeru tretjinskega izpada dobave plina iz sedanjih plinovodov bi imelo slovensko gospodarstvo brez terminala 560 milijonov evrov takojšnje škode, ob polovičnem izpadu pa 1,3 milijarde evrov škode. Puklavec je dodal, da na trgu kmalu ne bo več poceni elektrike z Balkana, saj poraba narašča v vseh državah. Slovenija bo tako prisiljena kupovati zelo drago elektriko.

Projekt se zdi zanimiv tudi direktorju Termoelektrarne toplarne Ljubljana Blažu Košoroku, ki prav tako načrtuje plinsko-parno elektrarno. »Tretji vir bo prej ali slej nuja. Za zdaj sicer nismo načrtovali plinohrama, vendar bomo razmislili o njem, če bo projekt TGE izpeljan,« je dejal.

Borut Tavčar

Finance

Andrej Bivic

 Invazija z vzhoda

Kot glavni dobavitelj zemeljskega plina za EU si želi svoj delež še povečati. Pri tem se seveda požvižga na želje uradnikov iz Bruslja, da bi svojo odvisnost od Rusov čim bolj omejili in se preusmerili na druge vire. Rusija uspešno lobira pri posameznih članicah in se jim dobrika ter tako posredno blokira vsak poizkus EU, da se izvije iz njenega primeža.

Baltski projekt

Nemčija in Rusija imata zelo dolgo in pestro zgodovino. Čeprav med narodoma obstaja zgodovinsko pogojeno in večkrat utemeljeno nezaupanje, prav ti dve državi sodelujeta pri gradnji novega, 1.200 kilometrov dolgega plinovoda, ki bo potekal med obema državama pod Baltskim morjem. Mimo zgrajene infrastrukture na Poljskem, v Ukrajini in baltskih državah.

“Rusko-nemška zarota”

Tovrstno “soliranje” naj bi prineslo direktno oskrbo Nemčije z zemeljskim plinom in to brez “posrednikov”, ki s tem izpadejo iz posla, kar po eni strani pomeni tako politične kot ekonomske posledice, hkrati pa prinaša tudi razdor znotraj EU. Poljska je “baltski projekt” označila kot rusko-nemško zaroto. Poljski bi bilo namreč precej lažje, če bi plinovod potekal prek njenega ozemlja, saj bi tako lažje izpogajala zanesljivo dobavo plina zase, tako pa bo morala sama z Rusijo reševati občutljiva energetska vprašanja. Njen obup se kaže v njenih pogovorih o dobavi zemeljskega plina iz Irana prek Azerbajdžana?! A očitno je zagotovitev energetske preskrbljenosti Nemčije pretehtala slabo voljo in občutek zapostavljenosti Poljske. Najbrž ni naključje, da je Poljska tako proameriška in glasna, ko gre za protiraketne ščite in podobne obrambne mehanizme. Tudi Poljska in Rusija imata namreč zgodovino. In to bolj kot ne krvavo. Da gre zares, dokazuje tudi dejstvo, da je predsedovanje skupnemu konzorciju za gradnjo baltskega plinovoda prevzel sam Gerhard Schröder, prejšnji nemški kancler.

Rusija se dogovarja z Italijani

 

Slovenija ima izjemen geografski položaj in bi se lahko veliko bolj dejavno lotila lobiranja za plinovod prek našega ozemlja ter si tako dolgoročno zagotovila energetski vir.

Rusija si prizadeva doseči podobne dogovore tudi z drugimi posameznimi članicami EU. Tako se glede gradnje plinovoda že dalj časa pogovarja z Italijo. A trasa tega plinovoda še ni točno določena. Na mizi je več možnosti in ena izmed njih pelje tudi prek našega ozemlja.

Po odkritju polja Šhah-Deniz v Azerbajdžanu in tudi sicer ogromnih zalog zemeljskega plina v kaspijskem bazenu (Turkmenistan, Kazahstan, Uzbekistan), so vedno bolj pomembni tudi tamkajšnji plinovodi, ki vodijo proti zahodu mimo ruskega ozemlja, a vendarle deloma prek zahodu sovražnega Irana. Vsi ti plinovodi se združijo v Turčiji, od koder nato v dveh smereh vodijo do EU (prek Grčije in pod Sredozemskim morjem do Italije in prek Bolgarije, Romunije, Madžarske do Dunaja). S tem postaja Turčija zelo pomembno vozlišče. Tu lahko vidimo interes EU za pridružitev Turčije kot polnopravne članice. In ne pozabimo, Turčija je članica Nata, meji na Irak in ne sodeluje v vojni, ima pa kurdsko manjšino, ki želi neodvisnost.

Srednjeazijski plin mora v EU

Rusija seveda ne čaka križem rok. Kot odgovor na razvijajoče se in od Zahoda financirane plinovodne poti od kaspijskega bazena proti Turčiji je v rekordno kratkem času zgradila povsem nov plinovod, ki povezuje Turkmenistan z zdajšnjim ruskim plinovodnim sistemom. Po drugi strani kapitalsko vstopa v “zahodne projekte” in si tudi tako zagotavlja dolgoročni nadzor. Omenimo recimo, da je pravkar končani plinovod, ki povečuje pretočne zmogljivosti med Grčijo in Turčijo, zgradilo rusko podjetje. Dobesedno gre za tekmo, komu bo prej uspelo pripeljati srednjeazijski plin v EU.

Plinovod izboljšuje pogajalsko izhodišče

Nemirni Kavkaz je zelo pomemben v smislu plinovodnih poti. Gruzija, Armenija, Azerbajdžan in še kdo so velikega strateškega pomena za zahod, zato je tudi politično in vojaško navzoč. Gre za spopad z Rusijo za nadzor nad pomembnimi transportnimi potmi, ki, kot smo povedali uvodoma, zagotavljajo moč. Rusija kot prihodnja energetska super sila, pa ima eno samo težavo: slabo infrastrukturo. Vsi ti novi plinovodi se povezujejo na stare, ki pa se neizogibno starajo. Na primeru Ukrajine je lepo razvidno, da država, prek katere teče plinovod, zahteva zase boljše cene zemeljskega plina.

 

 

  • Share/Bookmark

Komentiraj



Vi ste prijavljeni objavi komentar.