PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Igra

Objavil pavel, dne 4.10.2007

Kadar se igra, ga skušam pustiti čimbolj pri miru, dokler sam ne poišče mojega sodelovanja v igri. Ponavadi ga samo opazujem in nadziram.

Všeč mi je, da je zelo samostojen. Zna se veliko sam zamotiti, ko nabira kamenčke, ko izumlja trkanje z njimi, ko se uči kamen metati dalj od 10cm ali od lastne noge. Ko se igra s palico, palčko ali storžem.

Ko si ogleduje igrače, ki jih bolj malo doma uporablja, bolj jih pospravlja. Meče jih v stajico.

Najbolj je vesel žogice. Ena je napihljiva, balonasta, druga pa teniška. Odboji v steno in strop, kotaljenje in skakanje, to ga tako fascinira. No, tukaj se igram jaz z žogo, on pa opazuje in se smeje.

Rad ima tudi mehurčke, prinese mi valjček z milnico. Potem pa vpije od veselja, ko baloni letajo nad njegovo glavo, dokler jih ne poči.

  • Share/Bookmark

Komentiraj



Vi ste prijavljeni objavi komentar.