PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Frančiškova molitev

Objavil pavel, dne 4.10.2007

Da ne iščem tolažbe, temveč da tolažim;

da ne iščem razumevanja, temveč da razumem;

da ne iščem ljubezni, temveč da ljubim;

kajti skozi dajanje dobimo,

v oproščanju nam je oproščeno

in skozi smrt se rodimo v večno življenje.

Naj se zgodi, o Bog,

da si bom bolj želel tolažiti kot biti tolažen,

razumeti kot biti razumljen,

ljubiti kot biti ljubljen.

Kajti ko se človek razdaja, dobiva;

ko pozabiš nase, te najdejo;

ko oprostiš, ti je oproščeno.

Frančišek Asiški (1181 – 1226)

misel sem skopiral iz čivkinega bloga, čeprav sem jo že nekoč zasledil.

Vsa ta dejanja lahko delam, samo če jih ponotranjeno doživim od Boga, drugače so ateistični lažni humanizem oz. altruizem.

Da doživim, da On to meni dela. Da doživim Očeta, Njegovo ljubezen. Šele tisto kar prejmem, lahko naprej zastonjsko delim.

Polno je ljudi, tudi med kristjani, ki imajo veliko življenjskih darov, a so ves čas ŽRTVE, ves čas grabijo k sebi, hočejo pozornost, zahtevajo drugega ZASE, lastninijo tako odnos kot osebo. Neskončnega brezna v človeku (in umiriti nemira tesnobe v njem) pa ne more zapolniti noben dobrotljiv altruist, noben psihoterapevt, noben duhovnik. Zgolj Bog.

  • Share/Bookmark

Komentiraj



Vi ste prijavljeni objavi komentar.