PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Arhiv za 4.10.2007

Plin, plinski terminali in plinske TE

Objavil pavel dne 4.10.2007

S plinskimi turbinami do čistejše tehnologije

DELO,

Ned 29.07.2007

 

Slovenija Koper

S plinskimi turbinami do čistejše tehnologije

Dvanajstčlanska ekipa Rada Golje je iz trebuha stometrske tovorne ladje s pristaniškim dvigalom raztovorila dele Siemensove plinske turbine SGT800, ki so jo za Termoelektrarno Šoštanj izdelali na Švedskem. Dva največja kosa tovora, 90,2-tonsko turbino in 75-tonski generator, so na pomol koprskega pristanišča dvignili z ladje Oxl Scan Oceanic z ladijskim dvigalom. Kot je dejal projektni vodja TEŠ Matjaž Dvoršek, ki je maja prevzel tovor v Siemensovi švedski tovarni, bo zajamčena moč ene od dveh turbin 42 MW, kar je 1,5 odstotka skupne inštalirane moči v Sloveniji in je večja od HE Boštanj na spodnji Savi. Z obema turbinama – leta 2004 podpisana pogodba je vredna 28,5 milijona evrov – bodo v TEŠ uvedli čistejšo tehnologijo proizvajanja električne energije. Zanjo bodo namesto lignita uporabljali zemeljski plin. Po montaži prve plinske turbine in dovodu plinovoda do Šoštanja bodo turbino predvidoma pognali v začetku prihodnjega leta. M. K.

 

Med gradnjo ne bo manj elektrike

Pred gradnjo bloka 6 bodo morali v Šoštanju porušiti del sedanjih naprav, a proizvodnje elektrike zato ne bodo zmanjšali – Finančna konstrukcija postaja jasnejša

DELO,

Tor 02.10.2007

 

Šoštanj– »Končno je steklo. Če se EIB odloči za sofinanciranje takšne naložbe, je laže pritegniti tudi posojila komercialnih bank,« pravi direktor Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) Uroš Rotnik. Kot je znano, je TEŠ prejšnji teden z Evropsko investicijsko banko (EIB) podpisal pogodbo za najem 350 milijonov evrov posojila za gradnjo bloka 6. Ker se je ocenjena vrednost investicije medtem povzpela na več kot 800 milijonov evrov, je to sicer manj kot polovica vrednosti, ki so jo sprva nameravali najeti pri EIB.

Toda Rotnik je prepričan, da z zagotovitvijo preostalega denarja ne bo težav. Še posebno ker bodo prvega potrebovali šele leta 2010. Na voljo imajo torej dovolj časa, da za preostanek naložbe zagotovijo za Slovenijo čim bolj ugodna bančna posojila. Približno petino vrednosti naložbe naj bi zagotovil tudi Holding Slovenske elektrarne (HSE), kako in iz česa, pa niti Rotnik za zdaj ne želi napovedovati: »O virih HSE bi težko govoril, saj je slišati več različic. Morda bodo holding tudi dokapitalizirali.«

Na gradnjo 600-megavatnega bloka 6 se v TEŠ pripravljajo tudi s prostorskimi načrti. Pred tednom dni je Občina Šoštanj sprejela odlok Podrobni prostorski načrt za blok 6. Postopke je vodila po dogovoru z ministrstvom za okolje in prostor, ki je ohranilo vlogo pobudnika v posameznih delih prostorskega postopka. S tem, kot pravi Rotnik, jim je uspelo prostorske akte sprejeti hitreje.

TEŠ bo za gradbeno dovoljenje zaprosil takoj, ko bo z dobavitelji podpisal pogodbe za glavno tehnično opremo. To naj bi se zgodilo prihodnje poletje, ko bodo dokončali tudi projekte za objekte bodočega bloka. »Prva oprema bo v Šoštanj začela prihajati leta 2010. Pred gradnjo pa moramo že leta 2009 porušiti oba hladilna stolpa za bloka 1 in 2 ter za blok 3 in nato še upravno stavbo podjetja,« napoveduje Rotnik.

V Šoštanju nameravajo izpad proizvodnje električnega toka iz najstarejših treh blokov nadomestiti z dodatnima plinskima turbinama na bloku 5. Prva bo pripravljena za obratovanje do 10. januarja 2008. Po pogodbi z Geoplinom Plinovodi bo ta 16,3 kilometra dolg plinovod med Savinjsko dolino in Šoštanjem dokončal in zanj dobil uporabno dovoljenje najpozneje maja 2008. Do takrat bodo v TEŠ opravili vse preizkuse in turbino naj bi zagnali poleti 2008. Dotlej bodo dobili tudi drugo plinsko turbino, ki jo bodo vključili oktobra 2008. »Za naslednjo kurilno sezono bi torej že bili na voljo obe plinski turbini. V TEŠ smo se odločili, da med gradnjo nočemo proizvajati manj električne energije, in zato bomo imeli nadomestno proizvodnjo, še preden bomo del elektrarne začeli rušiti.«

Ob EIB, ki bo blok 6 podprla s 350 milijoni evrov posojila, bodo za gradnjo in opremo poiskali še dva vira. Eden so lastna sredstva, ki naj bi jih oblikovali z dokapitalizacijo TEŠ, to naj bi opravil HSE, drugi pa denar, ki se bo v TEŠ oblikoval s preostalo amortizacijo. Tretji vir bodo posojila komercialnih bank. »Najugodnejšo bančno posojilno ponudbo bomo izbrali na mednarodnem razpisu, zato ni rečeno, da bomo posojilo najeli pri domači banki. Ker gre za velik znesek, med ponudbami pričakujemo skupno ponudbo nekaterih bank ali ponudbo katere izmed velikih svetovnih bank,« predvideva Rotnik. Ker znaša celotna naložba po sedanjih izračunih nekaj več kot 800 milijonov evrov, morajo torej zagotoviti še od 400 do 450 milijonov evrov. Rotnik je dejal: »A prvi denar za blok 6 bomo potrebovali šele leta 2010, zato imamo za zaokrožitev finančne konstrukcije na voljo še več kot dve leti časa, kar pomeni, da bomo lahko brez naglice sklenili za Slovenijo najugodnejše finančne aranžmaje.«

Blok 6 naj bi v domače elektroenergetsko omrežje sinhronizirali leta 2014. V vseh blokih, pravzaprav obeh preostalih, petki in šestici, bodo še naprej uporabljali velenjski premog. Petki dodani plinski turbini pa bosta ob sedanji porabi enakih količin premoga zaradi izkoristka dela odpadne toplotne energije ne le nekoliko povečali količino v TEŠ proizvedene električne energije, temveč bosta sočasno tudi zmanjšali izpuste ogljikovega dioksida na proizvedeno enoto energije. S tem pa bo Slovenija izpolnila tudi svoje tovrstne obveznosti do kjotskega protokola.

Brane Piano

Srminski terminal in elektrarna?

Projekt plinskega terminala in elektrarne še brez energetskega dovoljenja Slovenija bo prisiljena kupovati zelo drago elektriko, menijo v TGE, ki želi graditi v Srminu

DELO,

Sre 03.10.2007

Energetski projekt za 900 milijonov evrov čaka soglasje 

 

Ljubljana– »Primorska potrebuje elektriko, a nima lastnih proizvodnih virov, Slovenija pa poleg plinovodov z alžirskim in ruskim zemeljskim plinom za zanesljivost preskrbe potrebuje še tretji vir plina,« je projekt gradnje plinskega terminala in plinsko-parne elektrarne v zaledju Luke Koper in ob terminalu Petrola za naftne derivate v Srminu argumentiral direktor nemške družbe TGE Gas Engineering Vladimir Puklavec. Na ministrstvu za gospodarstvo so povedali le, da je energetsko dovoljenje za projekt še v fazi vsebinske presoje, v usklajevanju pa je tudi še poročilo medresorske skupine o primernosti projekta.

Vladimir Puklavec je na prvi predstavitvi projekta plinskega terminala in elektrarne povedal, da so vlogo za energetsko dovoljenje dali že julija. Upa, da ga bodo dobili do konca leta. Potem jih čakata še priprava državnega lokacijskega načrta in celovita presoja projekta z ministrstvom za okolje in prostor. Na okoljskem ministrstvu so sicer povedali le, da še niso dobili vloge za pripravo lokacijskega načrta, zato o projektu ne morejo govoriti.

Po podatkih, ki jih je predstavil Uroš Prosen iz slovenske podružnice TGE, bosta imela dva rezervoarja za zemeljski plin po 150.000 kubičnih metrov prostornine, vanju pa bodo s 50 tankerji na leto pripeljali približno pet milijard kubičnih metrov plina. Za prečrpavanje bo treba podaljšati drugi pomol v Luki Koper. Plin bo tako na tankerjih kot v rezervoarjih iz legiranega jekla in z armiranim betonskim ovojem ohlajen na –160 stopinj Celzija. Uplinjali ga bodo z odpadno toploto iz plinsko-parne elektrarne. Ta bo po načrtu imela moč 243 megavatov, čisti izkoristek za proizvodnjo elektrike bo 51,56-odstoten, celotni izkoristek pa 88-odstoten. Obratovala bo samo podnevi, ko so potrebe po elektriki največje, in proizvedla približno milijon megavatnih ur elektrike na leto.

Puklavec je povedal, da bi bilo skladišče 750 metrov od najbližjih hiš. Sistem uplinjanja utekočinjenega zemeljskega plina bi bil zaprt in bi v celoti izključeval uporabo morske vode. Poleg tega ne bi bilo nobenih odpadnih vod niti uhajanja plina v zrak ali zemljo, vsi objekti pa bi bili tudi zvočno izolirani. »TGE načrtuje izvedbo dodatnih varnostnih ukrepov, ki bodo temeljili na ocenah tveganja zaradi denimo potresa, letalske nesreče in terorizma,« je zagotovil Puklavec.

Dodal je, da tako kot slovenska vlada nasprotujejo projektom plinskih terminalov v Tržaškem zalivu, vsaj s takimi tehnologijami, kot jih predstavlja sosednja država, oziroma z uporabo morske vode. »Treba je razlikovati med tehnologijami,« meni Puklavec.

Proizvodnja elektrike bi zadoščala za sedanje potrebe Primorske, plin pa bi lahko uporabljali celotno slovensko gospodarstvo in komunalne službe. V projektu je že predvidena najmanj 30-odstotna udeležba slovenskih podjetij, kar bi onemogočilo monopolistično ravnanje. Prosen je dejal, da bi izvedba projekta po izračunu Ekonomskega inštituta Pravne fakultete prinesla 180 milijonov evrov več dodane vrednosti na leto pa tudi 200 novih zaposlitev. V primeru tretjinskega izpada dobave plina iz sedanjih plinovodov bi imelo slovensko gospodarstvo brez terminala 560 milijonov evrov takojšnje škode, ob polovičnem izpadu pa 1,3 milijarde evrov škode. Puklavec je dodal, da na trgu kmalu ne bo več poceni elektrike z Balkana, saj poraba narašča v vseh državah. Slovenija bo tako prisiljena kupovati zelo drago elektriko.

Projekt se zdi zanimiv tudi direktorju Termoelektrarne toplarne Ljubljana Blažu Košoroku, ki prav tako načrtuje plinsko-parno elektrarno. »Tretji vir bo prej ali slej nuja. Za zdaj sicer nismo načrtovali plinohrama, vendar bomo razmislili o njem, če bo projekt TGE izpeljan,« je dejal.

Borut Tavčar

Finance

Andrej Bivic

 Invazija z vzhoda

Kot glavni dobavitelj zemeljskega plina za EU si želi svoj delež še povečati. Pri tem se seveda požvižga na želje uradnikov iz Bruslja, da bi svojo odvisnost od Rusov čim bolj omejili in se preusmerili na druge vire. Rusija uspešno lobira pri posameznih članicah in se jim dobrika ter tako posredno blokira vsak poizkus EU, da se izvije iz njenega primeža.

Baltski projekt

Nemčija in Rusija imata zelo dolgo in pestro zgodovino. Čeprav med narodoma obstaja zgodovinsko pogojeno in večkrat utemeljeno nezaupanje, prav ti dve državi sodelujeta pri gradnji novega, 1.200 kilometrov dolgega plinovoda, ki bo potekal med obema državama pod Baltskim morjem. Mimo zgrajene infrastrukture na Poljskem, v Ukrajini in baltskih državah.

“Rusko-nemška zarota”

Tovrstno “soliranje” naj bi prineslo direktno oskrbo Nemčije z zemeljskim plinom in to brez “posrednikov”, ki s tem izpadejo iz posla, kar po eni strani pomeni tako politične kot ekonomske posledice, hkrati pa prinaša tudi razdor znotraj EU. Poljska je “baltski projekt” označila kot rusko-nemško zaroto. Poljski bi bilo namreč precej lažje, če bi plinovod potekal prek njenega ozemlja, saj bi tako lažje izpogajala zanesljivo dobavo plina zase, tako pa bo morala sama z Rusijo reševati občutljiva energetska vprašanja. Njen obup se kaže v njenih pogovorih o dobavi zemeljskega plina iz Irana prek Azerbajdžana?! A očitno je zagotovitev energetske preskrbljenosti Nemčije pretehtala slabo voljo in občutek zapostavljenosti Poljske. Najbrž ni naključje, da je Poljska tako proameriška in glasna, ko gre za protiraketne ščite in podobne obrambne mehanizme. Tudi Poljska in Rusija imata namreč zgodovino. In to bolj kot ne krvavo. Da gre zares, dokazuje tudi dejstvo, da je predsedovanje skupnemu konzorciju za gradnjo baltskega plinovoda prevzel sam Gerhard Schröder, prejšnji nemški kancler.

Rusija se dogovarja z Italijani

 

Slovenija ima izjemen geografski položaj in bi se lahko veliko bolj dejavno lotila lobiranja za plinovod prek našega ozemlja ter si tako dolgoročno zagotovila energetski vir.

Rusija si prizadeva doseči podobne dogovore tudi z drugimi posameznimi članicami EU. Tako se glede gradnje plinovoda že dalj časa pogovarja z Italijo. A trasa tega plinovoda še ni točno določena. Na mizi je več možnosti in ena izmed njih pelje tudi prek našega ozemlja.

Po odkritju polja Šhah-Deniz v Azerbajdžanu in tudi sicer ogromnih zalog zemeljskega plina v kaspijskem bazenu (Turkmenistan, Kazahstan, Uzbekistan), so vedno bolj pomembni tudi tamkajšnji plinovodi, ki vodijo proti zahodu mimo ruskega ozemlja, a vendarle deloma prek zahodu sovražnega Irana. Vsi ti plinovodi se združijo v Turčiji, od koder nato v dveh smereh vodijo do EU (prek Grčije in pod Sredozemskim morjem do Italije in prek Bolgarije, Romunije, Madžarske do Dunaja). S tem postaja Turčija zelo pomembno vozlišče. Tu lahko vidimo interes EU za pridružitev Turčije kot polnopravne članice. In ne pozabimo, Turčija je članica Nata, meji na Irak in ne sodeluje v vojni, ima pa kurdsko manjšino, ki želi neodvisnost.

Srednjeazijski plin mora v EU

Rusija seveda ne čaka križem rok. Kot odgovor na razvijajoče se in od Zahoda financirane plinovodne poti od kaspijskega bazena proti Turčiji je v rekordno kratkem času zgradila povsem nov plinovod, ki povezuje Turkmenistan z zdajšnjim ruskim plinovodnim sistemom. Po drugi strani kapitalsko vstopa v “zahodne projekte” in si tudi tako zagotavlja dolgoročni nadzor. Omenimo recimo, da je pravkar končani plinovod, ki povečuje pretočne zmogljivosti med Grčijo in Turčijo, zgradilo rusko podjetje. Dobesedno gre za tekmo, komu bo prej uspelo pripeljati srednjeazijski plin v EU.

Plinovod izboljšuje pogajalsko izhodišče

Nemirni Kavkaz je zelo pomemben v smislu plinovodnih poti. Gruzija, Armenija, Azerbajdžan in še kdo so velikega strateškega pomena za zahod, zato je tudi politično in vojaško navzoč. Gre za spopad z Rusijo za nadzor nad pomembnimi transportnimi potmi, ki, kot smo povedali uvodoma, zagotavljajo moč. Rusija kot prihodnja energetska super sila, pa ima eno samo težavo: slabo infrastrukturo. Vsi ti novi plinovodi se povezujejo na stare, ki pa se neizogibno starajo. Na primeru Ukrajine je lepo razvidno, da država, prek katere teče plinovod, zahteva zase boljše cene zemeljskega plina.

 

 

  • Share/Bookmark

Objavljeno v gospodarstvo oz. ekonomija, javne investicije v osnovno infrastrukturo, tehnologija in znanost | Brez komentarjev »

Meditacija o vrednotah, ki bogatijo naše življenje

Objavil pavel dne 4.10.2007

 hmmm,

z vsem se ne strinjam, bom še napisal refleksijo tega članka.

 

Finance

Civilizacija ljubezni in solidarnosti

Ob nedavnem neurju, ki je zajelo Železnike, Cerkno in druge kraje na Gorenjskem in v Savinjski dolini, smo videli, kako nemočni smo pred naravnimi nesrečami. Ljudje so v trenutku izgubili vse, nekateri celo življenje. Prizadeti krajani so se znašli v hudi stiski, ki je sami ne bodo mogli odpraviti. V duhu ljudske modrosti, ki pravi, da prijatelje spoznamo v nesreči, se je takoj našlo veliko pravih prijateljev, ki so bili pripravljeni pomagati: vladne in druge pristojne ustanove, gospodarske družbe, socialne službe in številni prostovoljci. Eni so priskočili na pomoč pri odpravljanju posledic vodnega divjanja, drugi so segli v žep in darovali denar za pomoč prizadetim, država in njene službe pripravljajo kratkoročne in dolgoročne rešitve.

Če želimo, da bo naša družba bolj solidarna, morata imeti pravičnost in socialna ljubezen v našem osebnem in družbenem življenju trajno mesto.

Velika pripravljenost širše slovenske družbe za pomoč ljudem v stiski, ki se je pokazala v primeru zadnje naravne nesreče, kaže, da je pri nas zelo razširjena zavest o povezanosti in soodvisnosti. Ljudje se zavedamo, da bi takšna ali podobna nesreča, kot je prizadela ljudi v Železnikih in drugod, lahko doletela katerikoli drugi slovenski kraj. Ni treba imeti veliko domišljije, da bi med tistimi ljudmi, ki so ob nesreči nemočno vili roke, lahko videli tudi sami sebe. Ob premisleku se je pri večini pojavil občutek ganotja in sočutja zaradi bolečine, ki je prizadela bližnje in daljne ljudi. Takih, ki so samo zamahnili z roko ali skomignili z rameni, češ, kaj pa jaz morem za to, je bilo malo. Solidarnost je nravna krepost, ki človeka sili, da ob tuji bolečini ne ostane neprizadet.

Skrb za blagor vseh in vsakogar

V luči družbenega nauka Cerkve je solidarnost trdna človekova odločitev, da bo delal za občo blaginjo, za blagor vseh in vsakogar, zlasti pa za tiste, ki so iz različnih razlogov pomoči najbolj potrebni, zlasti ubogi, nemočni, žrtve nesreč in drugi. Je temeljna družbena vrednota, skupaj s pravičnostjo pa tudi osebna in družbena krepost, ki je naravnana na splošno dobro in na blagor bližnjega. Solidaren in pravičen človek bližnjega ne zanemarja, izkorišča ali zatira, ampak se zanj žrtvuje in mu služi. Zato sodi solidarnost med tiste vrednote, ki omogočajo oblikovanje človeka vredne družbe. Socialna ljubezen, ki je z njo povezana, nasprotuje vsakemu samoljubju in individualizmu.

Katoliška Cerkev že dolgo zagovarja takšen celosten in solidaren humanizem, zelo izrazito pa po 2. vatikanskem koncilu. V Cerkvi smo prepričani, da takšen humanizem vodi k novemu družbenemu, gospodarskemu in političnemu redu, utemeljenem na dostojanstvu vsakega človeka, ki ga je mogoče uresničiti v miru, pravičnosti in solidarnosti. Hkrati tudi vemo, da nismo edini, ki si prizadevamo za takšno družbo. Verni pri tem najdemo oporo v Bogu, ki je učil, da je ljubezen do Boga in do bližnjega prva in najvišja zapoved; druge ljudi, ki so drugače verni ali neverni, pa k istim ciljem vodijo drugi ideali. Pri delu za ljudi, ki so pomoči potrebni, je vedno dovolj prostora in priložnosti za vse, ki jim želijo pomagati.

Enotni samo v nesreči?

Kakšna so načela solidarnostnega življenja v praksi, smo v zadnjih dneh lahko večkrat videli in doživeli. V mislih imam množice prostovoljcev, ki so prihajali na pomoč na prizadeta območja in velike vsote zbranega denarja, ki smo ga mnogi prek različnih humanitarnih ustanov namenili ljudem v stiski. Škoda, da se morajo zgoditi hude nesreče, da Slovenci pozabimo na medsebojne zamere in delitve ter stopimo skupaj in velikodušno pomagamo vsem, ki so pomoči potrebni. Ne da bi gledali, kdo pomaga in kdo je pomoči deležen!

Vzdušje v našem vsakdanjem življenju bi bilo veliko boljše in ljudje bi se bolje razumeli, če bi dobrohotna solidarnost in socialna ljubezen bili stalnici našega družbenega in osebnega življenja. Izgovori, da za takšen način življenja pri nas ni pravega razpoloženja in primernih okoliščin, so bolj ali manj iz trte izviti. Vse je odvisno od nas, ki to družbo sestavljamo in oblikujemo. Največ lahko naredijo tisti, ki so na najrazličnejših odgovornih mestih v državi: politiki, gospodarstveniki, učenjaki in kulturniki ter mnenjski voditelji. Svoj delež odgovornosti imajo tudi škofje in drugi odgovorni v Cerkvi. Veliko pa lahko naredimo tudi vsi drugi ljudje ne glede na to, kaj smo ali kje delujemo. Dovolj je, da se za solidarnostno življenje odločimo in v njem neomajno vztrajamo.

Solidarna družba

Če želimo, da bo naša družba bolj solidarna in s tem bolj človeška, morata imeti pravičnost in socialna ljubezen v našem osebnem in družbenem življenju zelo vidno in trajno mesto. Postati morata najvišje vodilo vsega našega delovanja in ravnanja. Tega se očitno zavedajo tudi letošnji predsedniški kandidati. Volilno kampanjo v glavnem vodijo tako, da izpostavljajo pozitivne vidike predsedniške službe. Svoje morebitne zmage ne gradijo na zaničevanju protikandidatov, ampak na svojih zaslugah in sposobnostih za vodenje države. Takšno ravnanje je večini ljudi všeč, saj jim omogoča trezen premislek in pravo izbiro. Nezadovoljni so samo mediji, ki živijo od škandalov, in tisti posamezniki, ki svojo namišljeno veličino potrjujejo s podcenjevanjem drugih. Pravičnosti je lastno, da kar se da pravično razsoja med ljudmi. Solidarna ljubezen pa je edina sposobna človeka vrniti samemu sebi in bližnjemu. S tem, ko se nekdo prostovoljno odpove neki dobrini, napravi prostor zase in za druge. Na teh osnovah nastaja civilizacija ljubezni in solidarnosti. Njene sadove vidimo v Železnikih in na drugih krajih, ki jih je prizadela naravna nesreča, in še marsikje drugje, ne nazadnje tudi v pripravi na volitve novega predsednika države.

Janez Gril je direktor in glavni urednik katoliške založbe Družina.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Cerkev, skupnost, občestvo, inženirji družbe, modne družbene smernice | Brez komentarjev »

Socialistični nastopači

Objavil pavel dne 4.10.2007

Zadnjič sem prelistaval Jano, ko sem čakal v vrsti. Bral sem potopis slavnega Maria Galuniča po Vietnamu. Seveda je Vietnam še vedno pod močno oblastjo komunistov, tako kot Kuba.

Mario je seveda hvalil deželo v stilu “tako čista”, ” tako prvinska”, ” tako neomadeževana”.

Hvalil je tudi ljudi, ” kako so prijazni”, ” kako so te veseli”, čeprav živijo revno. Veliko iskrenih ljudi ve, da so vzhodnjaki že po kulturi daleč bolj gostoljubni od nas, Kubanci pa daleč bolj vročekrvno strastni. Hkrati pa tudi, da je socializem proizvajal kolektivno psiho v vseh državah: sivo dolgočasne, žalostne, depresivne, brezupne in samomorilne ljudi. Tudi, če danes gledamo statistiko EU držav, vidimo da imajo ex -comun. države mnogo večje cifre samomorov kot stare kapitalistične države z demokracijo.

Vmes se je pohvalil kako dobro je jedel in kako poceni. Jastoga se je najedel zgolj za 10 dolarjev.

In to mi gre res močno na živce, da ljudje, ki tukaj zagovarjajo socializem, živijo predvsem na račun države in delavnih ljudi, živijo kot pripadniki srednjega razreda, da gredo z veseljem na turistično potovanje predvsem v komunistične dežele. Ponavadi zamolčijo, da je tam totalna strahovlada, totalen razpad gospodarskega sistema in organizacije, totalna revščina, da ljudje živijo z dolarjem za cel mesec.

Sigurno ste že slišaali to rajo, ki zadnje trenutke lovi avion za Kubo, ” ker zdej je še vse tako čisto” dokler je Castro živ. Oni ne gredo v kapitalistično turistično deželo, češ da je sprijena, v resnici pa za to, ker je tam storitev na trgu in bi zanjo morali toliko plačati kot vsak.

V komunistično deželo gredo kot privilegiranci, nastopači, egocentriki in narcisoidi, kot bubreki v loju, tam živijo kot aristokrati in potem še z veliko mero hinavščine hvalijo socializem doma. Končno imajo občutek, da so boljši od nekoga. Vzbujajo drugim zavist, ker so sami pribiti na križ socialistične zavisti in uravnilovke.

Prav tako mi gredo na živce “socialni primerki”, družboslovni kader ( 95% kontaminiran s socializmom), paraziti države in zabluzenci, ki gredo s 500€ živet v Indijo za nekaj mesecev in potem doma razlagajo, kako tam res revni ljudje znajo res kvalitetno živeti in se ne obremenjujejo toliko s službo, denarjem in preživetjem kot mi zahodnjaki.

Ali pa gredo Božič in Novo leto praznovat v Beograd ali Sarajevo, ki sta razrušena od 60 letnega, trdovratnega socializma in njegovega besnega in počasnega umiranja na obroke v zadnjih balkanskih vojnah. “Ker tam so tako prijazni, pa vse je tako poceni!” Jasno, da bodo prijazni, če bodo od tvoje napitnine lahko cel mesec preživeli.

Lepo prosim, mene že ne boste imeli za bedaka.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Slovenija, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, mediji, novinarji | Brez komentarjev »

Carlin seznam

Objavil pavel dne 4.10.2007

Dokumentrani film prikazuje delo glavne tožilke Tožilstva za vojne zločine v YU, švicarke Carle del Ponte v letu 2005 in 2006. Mandat se ji bliža h koncu, ona pa ima še vedno 7 vojnih zločincev na seznamu, ki niso za zapahi v Haagu. Eden je Hrvat, Gotovina, ostali pa so Srbi.

Film je očitno snemala ena od njenih sodelavk. Morda kot obup, ker vlade večjih držav namenoma in prikrito blokirajo iskanje Mladića in Karadžića. Seveda v okviru svojih tajnih služb.

Prikazuje interne pogovore med sestanki, na letalu, po pogajanjih. Najbolj zgovorni sodelavec ( politični svetovalec) pravi, da kadarkoli sta bila pri sledenju zraven CIA in MI6, takrat je osumljencu uspelo pobegniti. Zanimivo mi je bilo zvedeti, da je eden od njenih svetovalcev za Balkan tudi Rus.

Namigovali so tudi, da so Američani s Srbi sklenili v Daytonu dogovor, da bodo poveljnike – zločince pustili pri miru. Film se tudi konča z status quo pogajanji s Pentagonom in s STATE DEPARTMENT (Condolezo Rice). 10 let neučinkovitosti, neuspehov, zavlačevanj, ignoriranj. Brez spreminjanja strategij in metod. Američani so še kako učinkoviti, če si postavijo cilj.

Vmes se konec leta 2006 zgodi prijem generala Gotovine na Kanarskih otokih. Ravno, ko je ekipa na pogajanjih v BG. Spomnijo se, kako je kooperativni Đinđić prijel Miloševića, ko so bili na pogajanjih v ZG.

Danes v časopisih piše, da je bil Gotovina francoski tajni agent, a ker je bil desno usmerjen, ga je Mitterandova levičarska čistka več let preganjala in mu celo stregla po življenju.

Gotovino so sledili samo Španci točno od dne, ko je Carla čez noč spremenila o Hrvaški mnenje in isti večer na odločilnem pričanju za vstop v EU pohvalila Hrvaško. Točka spremembe je bil dan pogajanja s Sanaderjem. Hrvaška je bila res zavzeta pri iskanju svojih zločincev za razliko od Koštunice, ki ščiti tako Karadžića, enako kot vojska ščiti Mladića. Ščitijo ga tudi vladajoči politiki in mafija v Črni gori.

Carla je brezkompromisna in zelo pogumna. Takih ljudi je danes malo. V Sloveniji npr. so danes najbolj glasni tisti  akterji in “protestniki”, ki imajo hrbet še kako dobro ščiten od lokalnih oligarhov in politikov.

Carla nima kaj izgubiti. Brez dlake na jeziku v Varnostnem svetu kritizira in pritiska na vlade svetovnih sil. Verjetno bo na zadnji dan mandata (sept 2007) objavila za te vlade zelo boleče informacije.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Film, Zgodovina, politika | 1 komentar »

Frančiškova molitev

Objavil pavel dne 4.10.2007

Da ne iščem tolažbe, temveč da tolažim;

da ne iščem razumevanja, temveč da razumem;

da ne iščem ljubezni, temveč da ljubim;

kajti skozi dajanje dobimo,

v oproščanju nam je oproščeno

in skozi smrt se rodimo v večno življenje.

Naj se zgodi, o Bog,

da si bom bolj želel tolažiti kot biti tolažen,

razumeti kot biti razumljen,

ljubiti kot biti ljubljen.

Kajti ko se človek razdaja, dobiva;

ko pozabiš nase, te najdejo;

ko oprostiš, ti je oproščeno.

Frančišek Asiški (1181 – 1226)

misel sem skopiral iz čivkinega bloga, čeprav sem jo že nekoč zasledil.

Vsa ta dejanja lahko delam, samo če jih ponotranjeno doživim od Boga, drugače so ateistični lažni humanizem oz. altruizem.

Da doživim, da On to meni dela. Da doživim Očeta, Njegovo ljubezen. Šele tisto kar prejmem, lahko naprej zastonjsko delim.

Polno je ljudi, tudi med kristjani, ki imajo veliko življenjskih darov, a so ves čas ŽRTVE, ves čas grabijo k sebi, hočejo pozornost, zahtevajo drugega ZASE, lastninijo tako odnos kot osebo. Neskončnega brezna v človeku (in umiriti nemira tesnobe v njem) pa ne more zapolniti noben dobrotljiv altruist, noben psihoterapevt, noben duhovnik. Zgolj Bog.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v citati, izreki puščavnikov, cerkvenih očetov | Brez komentarjev »

Igra

Objavil pavel dne 4.10.2007

Kadar se igra, ga skušam pustiti čimbolj pri miru, dokler sam ne poišče mojega sodelovanja v igri. Ponavadi ga samo opazujem in nadziram.

Všeč mi je, da je zelo samostojen. Zna se veliko sam zamotiti, ko nabira kamenčke, ko izumlja trkanje z njimi, ko se uči kamen metati dalj od 10cm ali od lastne noge. Ko se igra s palico, palčko ali storžem.

Ko si ogleduje igrače, ki jih bolj malo doma uporablja, bolj jih pospravlja. Meče jih v stajico.

Najbolj je vesel žogice. Ena je napihljiva, balonasta, druga pa teniška. Odboji v steno in strop, kotaljenje in skakanje, to ga tako fascinira. No, tukaj se igram jaz z žogo, on pa opazuje in se smeje.

Rad ima tudi mehurčke, prinese mi valjček z milnico. Potem pa vpije od veselja, ko baloni letajo nad njegovo glavo, dokler jih ne poči.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Starejši sin | Brez komentarjev »

Knjigica

Objavil pavel dne 4.10.2007

Prejšnji teden mu je žena kupila veliko knjigico. V njej so naslikani posamezni predmeti in ob njih je še katalog z besedami. Tako se vsak večer pred spanjem ali pa tudi večkrat čez dan, če smo zaradi slabega vremena notri, oglasi s knjigico pri nama, da mu kaževa posamezne predmete in jih poimenujeva, včasih pa, če je žival, še z glasovi opiševa.

Prej je imel dokaj enostavne majhne trde slikanice. O mucku, o miški, o kužu. Kot neka zgodbica, kako miš obišče kravico, kako je kosilo, kako se igra s kužem itd. Kakšno veselje, ko mu pripovedujeva ob listanju zgodbico. Sploh navsezgodaj zjutraj v sobot ali nedeljo, ko je prva stvar slikanica v roki in “ghghhhh”. Takoj po prvi obrnjeni strani ” Tole je mali mucek, ki je obiskal svojega prijatelja mucka” pa tako srečen smeh. Poln doživljanja.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Starejši sin | Brez komentarjev »

Govorjenje

Objavil pavel dne 4.10.2007

Je pri 13ih mesecih zelo smešno in še bolj enostavno. Vsako stvar o kateri sporoča najprej s prstom pokaže in nato “gode” ghghhhhhhhhhh, ghghhhhhhhhhh, ghghhhhhhhhhh,.. dokler eden od naju, ne pokaže odobravnja oz. mu izpolne željo po hrani, pijači ali igrači, na katero kaže s prstom.

Razume že kar veliko besed. V glavnem tisto kar se veliko ponavlja: Če je pokakan, se oglaša “eeeee”, če rečemo “voda”, se razveseli kopanja ali tuširanja ( tu se še vedno ustraši tuširanja na glavo, po laseh). Prav tako sirček, vodika, kruhek, kamenček, copatek.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Starejši sin | Brez komentarjev »

Mama na službenem potovanju2

Objavil pavel dne 4.10.2007

Šla je na pot z najinim avtom. V znanem podjetju so tako zanikrni ( socialistično neorganizirani), da nimajo niti voznega parka urejenega, niti človeka za avtomobile, da prodajniki lahko skočijo za par dni v sosednjo državo. Baje še zelene karte nimajo.

Zjutraj je odpeljala nasmejanega malčka v varstvo. Tam je tudi pustila avtosedež. Jaz sem čez dan fehtal svojo družino za avto. Oče je na intenzivni negi ( pri operaciji raka na prostati je zbolel za pljučnico, tako, da mu antibiotiki še dodatno svinjajo kri, ki jo že tako mora vsak drugi dan na dializi menjati. Pa komaj je 60 let dopolnil.

Brat me je prišel iskati z očetovim avtomobilom direktno iz službe in skupaj sva letela po mojega sinka. Spet se je tako silno razveselil prihoda starša.

Nafutrali in previli smo ga, od treh kakanj dopoldne je imel zelo vneto rito. Potem pa sem ga odpeljal kljub utrujenosti na običajni giro po gozdni cesti. Pri potočku sem ga dal ven, da se je igral s kamenčki in jih skozi mrežo metal čez ograjo v vodo. Ura je bila že krepko čez 7, ko sem ga zavezal v voziček in tekel dobre pol ure nazaj proti avtu. Med potjo je mali zaspal.

Vmes sem šel spotoma iskati še polomljeni HP laser printer, ki sem ga po 3 letih nehote uničil, ker sem zagozden papir vlekel v napačno smer. Zanimivo, zvedel sem, da je Samsungov bolj cenovno ugoden in že na dostojni kvaliteti. Na znamke nisem mahnjen, tako da bom vzel Samsunga.

Doma sem se veselil filma Carlin seznam, pa čeprav sva z malim prišla 15 min kasneje. Na srečo je bil SMSov predsedniški kandidat, ki mi je zelo antipatičen in je na očitno jasna vprašanja blebetal vse živo in prav nič logično. “Še dobro”, da je veliko bedakov, ki se lepijo na besede, ki jih želijo slišati.

Vmes sem malemu dal sadno skuto. Jedel je kot lev. Dodal sem mu še marelčni jogurt, medtem sem še malo polente skuhal. Jogurt je pojedel,  polento pa samo poskusil.

Sledilo je umivanje, pa previjanje. Fino, samo polulan, nato Bepanten in temeljito mazanje rite. Plenica Lidl, body, pižama in puloverček, saj bo spal celo noč ob odprtem oknu.

Še prej sva obredno zaplesala Ringa ringa raja, tako da sem ga na koncu pesmice obvezno zvrnil po tleh (seveda sem pazil na glavo), kar ga zadnje dni neizmerno zabava. Potem pa v posteljico. Obred petja “Angelček varuh moj” z mojim nizkim baritonom ga že uspešno umirja, kajti bolj ko je zaspan, več nemira ga razganja in težje zaspi. Paradoks. Da je zares zaspal sem porabil pol ure, od 9h do pol desetih. Zgleda, da sem zamudil nekaj filma o pogumni Carli Del Ponte.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Starejši sin | Brez komentarjev »