PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Izleti po Lošinju in Cresu

Objavil pavel, dne 29.07.2007

Letos smo bili na morju cel mesec. Te čudovite, čarobne fotke iz Lošinja tukaj dodajam. Naaredila jih je umetnica Darja.

Prvič zaradi zdravja ( dobra klima za dihala), drugič zaradi boljše imunske odpornosti. Obakrat je dobro biti vsaj 3 do 4. tedne v drugem klimatskem okolišu. Slišal sem, da astmatiki iz Lošinja hodijo na Pokljuko. Hkrati sem slišal od določenih staršev, da njihovi otroci, ki so po 2 meseca na morju čez leto niso nikoli bolni.

Lošinj je večinoma italijanski in slovenski. Nekoč je bil dunajski oz. avstroogrski. Tukaj je aristokracija postavljala veličastne vile ob morju. Hkrati pa so urejali po otoku 10 km poti ob morju. Otok je poraščen z bori. To mu daje bolj blago, vlažno klimo v pripekajoči klimi. Najhujši mesec je julij. Najprimernejši za bolnike pa so jesenski in pomladanski meseci. Morje je ponavadi poleti dokaj hladno, okrog 22 do 24 stopinj, čeprav je zadnja leta tudi 5 stopnj toplejše.

Danes je na Lošinju okrog 10 km zabetonirane, 1 m široke poti okrog otoka, ob plaži na eni strani in na drugi borov gozd. Pozimi okrog božiča smo z vozičkom vsak dan naredili 10 km. Takrat sva iskala primerne plaže in APT. Drugače pa so ponekje tako dobre nove betonske poti, da je mogoče rolanje. A v večini ne, omogoča kolo, voziček in brezskrbno hojo. Vreme se nam je samo 2x pokavarilo. Po dolgem vročinskem udaru je prišel ciklon in enourne padavine, ter tridnevna oblačnost. Prvi teden v avgustu pa se je morje v Čikatu ohladilo na 21 stopinj.

Lošinj je otok na katerega pride počitnikovat ogromno družin z majhnimi otroci. Mi smo v tem času navezovali stike s številnimi družinami, predvsem slovenskimi, hrvaškimi in italijanskimi.

Imeli smo tudi izlete. Večkrat smo šli v Veli Lošinj z vozičkom pa potem na Rovensko. Pa na drugo stran v Čikat. Zvečr smo šli za kakšno uro na riviero v Mali Lošinj. V sredi termina pa smo šli za dva dni v Zaglav pred Martinšico, kjer je voda bolj hladna, plaža bolj odprta, pretočna, peščena. Šli smo tudi v Nerezine, kjer nam ni bilo všeč zaradi kalne vode in številnega motornega prometa komaj nekaj metrov od plaže.

Bili smo v zalivu Sv. Martina, APT oz. studio za dve osebi pa smo imeli v Zagazinjinah ( to je del Lošinja na popolnoma nasprotni strani Čikata; če gremo od Čikata proti Malem Lošinju in nato naprej, pridemo v Zagazinjine). Tam je delček skalnatega zaliva tudi peščen zalivček, kjer so se običajno igrali in plavali malčki in dojenčki. Ob zalivu je gozd, tako da smo lahko cel dan počivali v senci. Midva sva lahko iz skale skočila v vodo. Za plavanje sva se morala menjavati. Eden je pazil na tamalega, drugi je šel v vod za pol ure ali 45 min. Do plaže smo imeli iz APT 5 minut oz. 200m. Ponavadi sem preplaval km ali dva, predvsem hrbtno v teh 40 minutah. Povprečno mi je uspelo iti v vodo 4x na dan. Enkrat ob oblačnem vremenu smo obhodili cel malilošinjski zaliv, ki zgleda kot koralni otok, ki ima v sredi jezerce, okrog pa kopno. Šli mimo podrte vojašnice in nato pri Boka Falsi proti kampu v Čikatu do hotelov Vespera in Aurora.

Nek večer sem zvedel, da na jazz festivalu, ki je trajal tri dni zvečer igrajo tudi salso, skupina Cubismo. Žena in mali sta šla spat ( ženo ta muzika ne zanima toliko kot mene), jaz pa na festival, kjer se je plesalo do 3h zjutraj.

Na Lošinju je fino, ker je poleg malih trgovinic in ponudnikov sadja tudi zelo konkurenčen hipermarket z imenom Konzum, kjer se da dobiti hrano ( predvsem zelenjavo, sadje) z dokaj normalnimi cenami. Kajti na Hrvaškem je trgovina zelo zmonopolizirana, zato so dvojne ali trojne cene.

Večinoma smo kuhali ribe ( orade, brancini, plavice, tune, veliki lignji, školjke, ribja juha iz ugorja in škarpene, sardelice), parkrat pa smo jedli na žaru in 4x smo jedli creskega jagenčka, ki je bil odličen, tako v pečici pečen kot v juhi. Zunaj ( v restavraciji) nismo niti enkrat jedli, parkrat pa smo večerje napravili skupaj z drugimi družinami, s katerimi smo se spoznali tukaj. Na Cresu moram priporočiti še obisk kraja Lubenice. Tam se je potrebno spustiti ene 700m do plaže, približno uro hoje. Je pa bolje take izlete po vonjav polnem Cresu opravljati na prvomajskih počitnicah kot sredi poletja. Isto na goro Osojščico.

Zvečer smo lahko videli Pag z Novaljo, Rab, Ilovik, Susak, Silbo in Punta Križo, ki pa je nismo obiskali.

Edina razlika je, da smo se mmorali prilagoditi plaži za tamalega, drugače bi poiskala bolj obljudeno lažo, kjer je manj hrupa, posvetnosti in materialističnega razkazovanja malomeščanov, kar me moti podobno kot MačkaMurija, ki je o tem pisal na blogu.

Vse je bilo optimalno dobro, ene stvari celo presenetljivo odlične. Edina napaka, ki sem jo zelo obžaloval je bila, da sem prinesel samo 20% potrebne gotovine, tako, da sem moral potem še 8x na bankomat zaradi limite na TRR . Vedno mi je zoprno nositi s seboj veliko gotovine, a to me je tukaj stalo vsaj 30€ provizije za dvige.

Pa še to: pametno je iti preko Krka na Cres. Od tam je po delu Cresa in po Lošinju več ali manj čisto nova cesta. Iz Slovenije potrebujemo kakšne 4 ure vožnje s trajektom, čeprav je razdalja 240 km do LJ ( Postojna – Ilirska Bistrica – Jelšane -AC Rijeka – obvoznica Rijeke – Krk ( most) – Valibska ( trajekt do Marega) – Osor – Lošinj).

Kampov je veliko, APT in hotelov tudi. Nekateri so odprti tudi pozimi. Le da je veliko hotelov socialistično zelo zanemarjenih.

Pred leti so okrog teh otokov biologi našli posebno vrsto delfinov. Na tem tudi temelji enodnevni barkarski turizem, da ljudem prikažejo jato delfinov. S prostovoljnim delom so postavili muzej delfinom na Velem Lošinju, kjer je tudi bolnica za astmatične, psoriazne in druge alergijske bolezni.

  • Share/Bookmark

Komentiraj



Vi ste prijavljeni objavi komentar.