PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Arhiv za Julij 2007

Izleti po Lošinju in Cresu

Objavil pavel dne 29.07.2007

Letos smo bili na morju cel mesec. Te čudovite, čarobne fotke iz Lošinja tukaj dodajam. Naaredila jih je umetnica Darja.

Prvič zaradi zdravja ( dobra klima za dihala), drugič zaradi boljše imunske odpornosti. Obakrat je dobro biti vsaj 3 do 4. tedne v drugem klimatskem okolišu. Slišal sem, da astmatiki iz Lošinja hodijo na Pokljuko. Hkrati sem slišal od določenih staršev, da njihovi otroci, ki so po 2 meseca na morju čez leto niso nikoli bolni.

Lošinj je večinoma italijanski in slovenski. Nekoč je bil dunajski oz. avstroogrski. Tukaj je aristokracija postavljala veličastne vile ob morju. Hkrati pa so urejali po otoku 10 km poti ob morju. Otok je poraščen z bori. To mu daje bolj blago, vlažno klimo v pripekajoči klimi. Najhujši mesec je julij. Najprimernejši za bolnike pa so jesenski in pomladanski meseci. Morje je ponavadi poleti dokaj hladno, okrog 22 do 24 stopinj, čeprav je zadnja leta tudi 5 stopnj toplejše.

Danes je na Lošinju okrog 10 km zabetonirane, 1 m široke poti okrog otoka, ob plaži na eni strani in na drugi borov gozd. Pozimi okrog božiča smo z vozičkom vsak dan naredili 10 km. Takrat sva iskala primerne plaže in APT. Drugače pa so ponekje tako dobre nove betonske poti, da je mogoče rolanje. A v večini ne, omogoča kolo, voziček in brezskrbno hojo. Vreme se nam je samo 2x pokavarilo. Po dolgem vročinskem udaru je prišel ciklon in enourne padavine, ter tridnevna oblačnost. Prvi teden v avgustu pa se je morje v Čikatu ohladilo na 21 stopinj.

Lošinj je otok na katerega pride počitnikovat ogromno družin z majhnimi otroci. Mi smo v tem času navezovali stike s številnimi družinami, predvsem slovenskimi, hrvaškimi in italijanskimi.

Imeli smo tudi izlete. Večkrat smo šli v Veli Lošinj z vozičkom pa potem na Rovensko. Pa na drugo stran v Čikat. Zvečr smo šli za kakšno uro na riviero v Mali Lošinj. V sredi termina pa smo šli za dva dni v Zaglav pred Martinšico, kjer je voda bolj hladna, plaža bolj odprta, pretočna, peščena. Šli smo tudi v Nerezine, kjer nam ni bilo všeč zaradi kalne vode in številnega motornega prometa komaj nekaj metrov od plaže.

Bili smo v zalivu Sv. Martina, APT oz. studio za dve osebi pa smo imeli v Zagazinjinah ( to je del Lošinja na popolnoma nasprotni strani Čikata; če gremo od Čikata proti Malem Lošinju in nato naprej, pridemo v Zagazinjine). Tam je delček skalnatega zaliva tudi peščen zalivček, kjer so se običajno igrali in plavali malčki in dojenčki. Ob zalivu je gozd, tako da smo lahko cel dan počivali v senci. Midva sva lahko iz skale skočila v vodo. Za plavanje sva se morala menjavati. Eden je pazil na tamalega, drugi je šel v vod za pol ure ali 45 min. Do plaže smo imeli iz APT 5 minut oz. 200m. Ponavadi sem preplaval km ali dva, predvsem hrbtno v teh 40 minutah. Povprečno mi je uspelo iti v vodo 4x na dan. Enkrat ob oblačnem vremenu smo obhodili cel malilošinjski zaliv, ki zgleda kot koralni otok, ki ima v sredi jezerce, okrog pa kopno. Šli mimo podrte vojašnice in nato pri Boka Falsi proti kampu v Čikatu do hotelov Vespera in Aurora.

Nek večer sem zvedel, da na jazz festivalu, ki je trajal tri dni zvečer igrajo tudi salso, skupina Cubismo. Žena in mali sta šla spat ( ženo ta muzika ne zanima toliko kot mene), jaz pa na festival, kjer se je plesalo do 3h zjutraj.

Na Lošinju je fino, ker je poleg malih trgovinic in ponudnikov sadja tudi zelo konkurenčen hipermarket z imenom Konzum, kjer se da dobiti hrano ( predvsem zelenjavo, sadje) z dokaj normalnimi cenami. Kajti na Hrvaškem je trgovina zelo zmonopolizirana, zato so dvojne ali trojne cene.

Večinoma smo kuhali ribe ( orade, brancini, plavice, tune, veliki lignji, školjke, ribja juha iz ugorja in škarpene, sardelice), parkrat pa smo jedli na žaru in 4x smo jedli creskega jagenčka, ki je bil odličen, tako v pečici pečen kot v juhi. Zunaj ( v restavraciji) nismo niti enkrat jedli, parkrat pa smo večerje napravili skupaj z drugimi družinami, s katerimi smo se spoznali tukaj. Na Cresu moram priporočiti še obisk kraja Lubenice. Tam se je potrebno spustiti ene 700m do plaže, približno uro hoje. Je pa bolje take izlete po vonjav polnem Cresu opravljati na prvomajskih počitnicah kot sredi poletja. Isto na goro Osojščico.

Zvečer smo lahko videli Pag z Novaljo, Rab, Ilovik, Susak, Silbo in Punta Križo, ki pa je nismo obiskali.

Edina razlika je, da smo se mmorali prilagoditi plaži za tamalega, drugače bi poiskala bolj obljudeno lažo, kjer je manj hrupa, posvetnosti in materialističnega razkazovanja malomeščanov, kar me moti podobno kot MačkaMurija, ki je o tem pisal na blogu.

Vse je bilo optimalno dobro, ene stvari celo presenetljivo odlične. Edina napaka, ki sem jo zelo obžaloval je bila, da sem prinesel samo 20% potrebne gotovine, tako, da sem moral potem še 8x na bankomat zaradi limite na TRR . Vedno mi je zoprno nositi s seboj veliko gotovine, a to me je tukaj stalo vsaj 30€ provizije za dvige.

Pa še to: pametno je iti preko Krka na Cres. Od tam je po delu Cresa in po Lošinju več ali manj čisto nova cesta. Iz Slovenije potrebujemo kakšne 4 ure vožnje s trajektom, čeprav je razdalja 240 km do LJ ( Postojna – Ilirska Bistrica – Jelšane -AC Rijeka – obvoznica Rijeke – Krk ( most) – Valibska ( trajekt do Marega) – Osor – Lošinj).

Kampov je veliko, APT in hotelov tudi. Nekateri so odprti tudi pozimi. Le da je veliko hotelov socialistično zelo zanemarjenih.

Pred leti so okrog teh otokov biologi našli posebno vrsto delfinov. Na tem tudi temelji enodnevni barkarski turizem, da ljudem prikažejo jato delfinov. S prostovoljnim delom so postavili muzej delfinom na Velem Lošinju, kjer je tudi bolnica za astmatične, psoriazne in druge alergijske bolezni.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Izleti, turistične destinacije | Brez komentarjev »

Slovenci, nehajte se pretvarjati!

Objavil pavel dne 19.07.2007

Slovenci, nehajte se pretvarjati!

Mićo Mrkaić
Mićo Mrkaić, ekonomist
finance@finance.si

 

Saj sem vam rekel

Skoraj natanko dve leti sta minili od trenutka, ko sem odstopil iz strateškega sveta za gospodarski razvoj in ob tem jasno povedal, da resnih reform pri nas ne bo. Takrat so se oglasili številni ostudni provokatorji in apologeti vladajoče klike ter mi v svojem propagandnem zanosu oponesli, da nisem naredil nič in da je to, da reforme niso uresničene, tako rekoč moja krivda. Še bolj ostudni burkači so mi očitali, da sem pač teoretik, ki o praksi nima pojma, in da so reforme spodletele zaradi moje domnevne teoretične usmerjenosti. Spet tretji, te preziram najbolj, saj gre za zares nizko obliko življenja, so krulili, da bi bile reforme že zdavnaj uresničene, če bi le Mrkaić nastopal taktno in diplomatsko. Vsem tem umskim siromakom, ki niso razumeli nič (in za katere se bojim, da nikoli tudi ne bodo), ob verižnem odstopu reformistov v obraz mečem tisto frazo, ki jim še kako gre in ki jo izrekam z neznanskim užitkom – saj sem vam rekel! Pač, ni moja krivda, če stvari dojemam hitreje od preostalih.

Odstopi Jožeta Pavlič Damijana, Matjaža Gantarja in Marjana Senjurja so potrdili natanko to, kar sem sam dojel in govoril že dosti pred preostalimi reformisti. Resnih reform pri nas ne bo, pa za to ni kriv liberalizem (Senjur ni liberalec), ne pomanjkanje izkušenj (če se je kdo pri nas izkazal v praksi, se je Matjaž Gantar), ne slog komunikacije z vlado in javnostjo, ki je bil pri treh naštetih dokaj diplomatski – pri Senjurju celo dobesedno, saj je bil možakar veleposlanik in je del diplomatske komunikacije obdržal tudi za domače potrebe. V svoji zadnji postavi je strateški svet predvsem gradualistično obarvan, pa ga JJ in preostali vseeno niso upoštevali niti malo. Kaj je torej šlo narobe? Predvsem gre za tri stvari.

Pokvarjenci z levice

Javnost je bila do reform že takoj na začetku sovražno razpoložena, predvsem po krivdi pokvarjencev z levice, ki so brez zadržkov po medijih lagali o katastrofi, ki jo prinašajo reforme. Mojstrsko so v praksi izvedli pravo hitlerjansko gonjo proti reformam, ponavljali nekaj najpreprostejših fraz, ki nimajo nikakršne stvarne podlage (saj veste, revni bodo še bolj revni, bogati pa še bolj bogati in podobne sindikalne mantre), ter izkoristili žalostno dejstvo, da je naša javnost večinsko nerazgledana in funkcionalno nepismena. Tako jim ni bilo težko ustvariti sovraštva do reform, seveda z namenom, da ohranijo svojo oblast in denar.

Če kdo misli, da gre levičarjem za kaj drugega, za skrb za nekakšne reveže in enakost, mu res ni nič jasno. Razni semoliči, šetinci, lahovniki, golobiči, ropi, školči in podobni v normalnem tržnem gospodarstvu niso sposobni razcveta, za katerega mislijo, da jim gre, saj soljudem v svobodni menjavi nimajo ponuditi tako rekoč ničesar. Preživijo in cvetijo lahko le kot politični podjetniki, tako da s pomočjo države ustvarijo umeten trg za svoje storitve: lobiranje, politično posredovanje, medijske intervencije, sprejemanje škodljive zakonodaje, ki jo potem popravljajo in si tako ustvarjajo trg. Naši levičarji se na reveže in neenakost požvižgajo, kar lepo priča ustanovitev Foruma 21. Gre jim samo za lasten žep, ki je ogrožen takrat, ko ne morejo sklepati političnih poslov in sprejemati predpisov na račun produktivnih državljanov.

.

Strahopetci z desnice

Strahopetci na desni bi morali vedeti, da jih nismo izvolili zato, da bodo zgolj krmarili med parlamentarnimi čermi in se šli gradualizem, ampak zato, da bodo vladali, in to radikalno! Nekaj mesecev po volitvah sem zato Janezu Janši, ki mi je potožil nad premajhno podporo v parlamentu, rekel, naj gre na predčasne volitve. To je bilo v času, ko je SDS imela v javnosti skorajda astronomsko podporo in ko bi lahko sama dobila tretjino glasov na volitvah. Janša pa mi je rekel, da bi se procedura vlekla pol leta in da bi jim vmes levičarji delali veliko škode. Pol leta? Spoštovani bralci, to pomeni, da bi zdaj JJ že leto in pol vladal z močnejšo večino – seveda, če bi imel pogum in si za cilj postavil dokončno uničenje levice in odpravo posledic komunističnih zločinov. Ker pa je imel za cilj samo vzpostavitev desne elite, mu reforme niso bile pomembne. Zato tudi ni poslušal nobenega od strateških svetnikov, hotel je in hoče ustvariti zrcalno podobo leve kamarile, ki si je s pomočjo države ustvarila trg za svoje izprijene storitve. Škoda, fant je obetal veliko več.

Slovenci, imate vlado, kakršno si zaslužite, morda še boljšo!

Motili pa bi se, če bi mislili, da so levi pokvarjenci in desni strahopetci anomalija naše družbe. So ravno to, kar od politikov pričakuje večina v Sloveniji. Večina, ki hoče reforme, a noče izgubiti nobene še tako majhne ugodnosti, večina, ki živi v blodnjavi zavisti in zahteva od države, da jemlje od njim bolj uspešnim in jim s tem lajša zimski spanec. Večina, ki javno tarna, da je revna in da skorajda nima za hrano, pred sosedi pa se hvali, da je šla na “slow food” na Kras in na “all inclusive” izlet v Egipt, podjetniška žilica pa jim najmočneje utripa takrat, ko v službi lažejo o razdalji do doma, da dobijo več denarja za povračilo stroškov prevoza na delo. Dodajmo k temu še upokojence, ki so prepričani, da jim gre pravica izsesavanja aktivne generacije, in interesne skupine (kulturniki, notarji, zdravniki, kmetje), ki brez pestovanja države ne morejo narediti tako rekoč ničesar, pa uvidimo žalostno dejstvo, da svoboda in reforme večine Slovencev ne zanimajo, hočejo le kruha in iger. Za take pa so sedanja in prejšnje vlade še predobre – Slovenci, imate vlado, kakršno si zaslužite, bojim se, da celo boljšo od tega. Bodite pa vsaj toliko pošteni, da ne boste več govorili o tem, da hočete reforme, gospodarsko svobodo, nižje davke in več odgovornosti – hočete samo gospodarja, ki vam bo s svoje mize metal sočne ostanke in vam dovolil, da ga boste v kakem poceni bifeju ob steklenici monopolističnega nacionalnega piva nekaznovano preklinjali. Zakaj bi kdorkoli pri zdravi pameti zapravljal svoj čas, da reformira to nehvaležno amorfno maso?

 

Mićo Mrkaić je ekonomist.
  • Share/Bookmark

Objavljeno v Slovenija, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem | Brez komentarjev »

Zobki

Objavil pavel dne 13.07.2007

Prvi teden morja sem mu dajal po kosilo piti vodo iz steklenega kozorca kar zaslišim cingljanje, To so zobje.Mu pogledam v usta in jih še ne vidim. Samo slišali so se. Par dni kasneje sta se že videli dve črtici na spodnji dlesni. Star je bil 11 mesecev in 14 dni. Slini se močno že nekaj mesecev. Nekateri otroci imajo zobke žepri 5 mesecih običajno. Tukaj naš zaostaja. A nič zato.

Par dni kasneje dobi temperaturo 38,5. Dan prej in kasneje pa 37,8. Tudi razpoloženje je to temperaturo napovedalo. Potem pa kot neko virozo preboleva še kakšnih 8 dni kar se vidi v salvah kašlja.

Prvič imam občutek, da se mu tudi gornje dlesni zelo spreminjajo in da prihajajo z 3 tedenskim zamikom tudi zgornji zobje.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Starejši sin | Brez komentarjev »

Morje – roba za en mesec ( APT)

Objavil pavel dne 6.07.2007

Morje – roba za en mesec ( APT)


glavna stvar je denar, cash, 1500€ ( drugače so izgube pri menjavi, dvig preko bankomata pa te stane skoraj 3€

  1. blazine za posteljo rjuhe, odeje,
  2. napihljivi blazini za plažo
  3. senčni šotorček za otroka
  4. senčna marela in podstavek
  5. čoln= bazenček, voziček
  6. kolo + sedež za kolo
  7. autan + mreža za komarje
  8. kreme za sončenje
  9. klobuk, kapa, sončne očala
  10. kopalke + brisače
  11. zdravila: astmanex, ventolin, aspirin, nalgen, mazilo Finestil za pike insektov, mreže in risalne žebljičke za okna proti komarjem
  12. prenosni računalnik + fotoaparat
  13. knjige
  14. ležalni stol?
  15. makaroni, špageti
  16. voda, mleko, sokovi
  17. paradižnik, paprika, buče, kumare
  18. jabolka, nektarine, banane, lešniki
  19. začimbe: bazilika, rožmarin
  20. čaji, kava
  21. 1x dolge hlače, trenirke, vetrovka, pulover,
  22. T-shirti, kratke hlače
  23. nogavice, gate, teniske, sandale, natikači, neopren čevlji za v morje
  24. pumpa za blazine
  25. montiraj prtljažnik, nosilec za kolo in kovček
  • Share/Bookmark

Objavljeno v Izleti, turistične destinacije, zdravje | Brez komentarjev »

Libertarnost

Objavil pavel dne 6.07.2007

libertarnost

je kot voda v puščavi totalitarizma.

http://libertarec.blogspot.com/

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Slovenija, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, gospodarstvo oz. ekonomija, politika | Brez komentarjev »

INERHC: Zdravstvo je katastrofalno

Objavil pavel dne 6.07.2007

INERHC: Zdravstvo je katastrofalno

Bručanova interpelacija je korak v pravo smer

Slovenija, 5. julij 2007 14:41 Ljubljana – RTV SLO

http://www.rtvslo.si/modload.php?&cmod=rnews&op=sections&func=read&cmenu=1&c_id=146266

Rado Pezdir z inštituta za ekonomske raziskave v zdravstvu meni, da je interpelacija ministra za zdravje korak v pravo smer.

Za MMC je povedal, da se stranke očitno zavedajo, da si po Kebrovem in Bručanovem ministrovanju Slovenija ne more privoščiti ministra, ki stvari pometa pod preprogo in jih ne razrešuje takrat, ko se zgodijo. Opozoril je, da Slovenija za zdravstvo porabi toliko denarja kot Švedska in Finska, pa vendar je stanje v Sloveniji na tem področju katastrofalno. To pomeni, da zdravstveni sistem pušča, da denar odteka in gre za nekaj drugega kakor pa za blagostanje bolnikov.

Zdravniki naj bodo plačani po učinkovitosti Kot problematično je izpostavil še fiksno kolektivno plačo zdravnikov, ki ne odraža učinkovitosti. Tako kaznuje zdravnike, ki delajo dobro, namesto da bi kaznoval tiste, ki so neproduktivni. Prav neproduktivnost zdravnikov Pezdir vidi kot enega izmed vzrokov za dolge čakalne vrste, ki so vprašanje, ki ga ministrstvo za zdravje ne razrešuje. Netransparentna je ureditev bolnišnic, ki so javni zavodi in se znotraj njih prepletajo različne institucije, zato so možnosti vplivanja interesnih skupin večje. Netransparentna je tudi razvrstitev zdravil na liste in obračunavanje stroškov bolnišnic.

Vpliv interesnih skupin je treba omejiti Pezdir je sicer dejal, da so v slovenskem zdravstvu tudi zadeve, ki delujejo in jih ni potrebno spreminjati, kot veliko oviro do kakovostnih zdravstvenih storitev pa je izpostavil vpliv interesnih skupin, ki med drugim določajo cene, količine, kakovost in način vstopa na trg. Omenil je tudi omejevanje avtonomije direktorjev bolnišnic, saj so slovenske bolnišnice organizacijsko blokirane in zato poslovno slabe.

Bolnišnice se morajo reorganizirati Pezdir med drugim meni, da je potrebno postopek usmerjanja javnih sredstev na zdravila spremeniti v smislu transparentnosti, bolnišnično organizacijo je reorganizirati in jo približati načinu delovanja gospodarskih družb, privatizirati vse neklinične storitve in dohodke zdravnikov vezati na produktivnost in ne plače v javnem sektorju.

Aleksandra K.Kovač

  • Share/Bookmark

Objavljeno v MGMT - gospodarjenje - upravljanje, Slovenija, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, gospodarstvo oz. ekonomija, liberalne reforme ( PRO FREE Market), stranka LIBERALCI | Brez komentarjev »

Govori tiho in nosi dolgo palico, to je seksi

Objavil pavel dne 5.07.2007

Govori tiho in nosi dolgo palico, to je seksi

Mićo Mrkaić
Mićo Mrkaić, ekonomist
finance@finance.si

V iskanju slovenskega Theodora Roosevelta

Če je kaj postalo jasno v zadnjih mesecih slovenskega večnega tranzicijskega dogajanja, je to dejstvo, da so tajkuni dokončno zavzeli politiko in da jo bodo poskušali po svojih najboljših močeh dirigirati. Po svoje je to stanje povsem pričakovano, cilj privatizacije in umika politike iz gospodarstva je bil omejitev moči politikom in povečanje družbene moči trga. Po svoje je komično, da se je ta omejitev moči politikov zgodila ravno v mandatu najbolj klasičnega od naših moči ljubečih politikov, Janeza Janše. Resnici na ljubo nihče, razen kroga njegovih vernikov, ne bo objokoval izgube njegove moči. Lahko pa začnemo objokovati dejstvo, da je, namesto da bi se trg, na katerem vlada velika konkurenca, izmuznil politiki, našo politiko prevzel s kartelskimi dogovori prepreden trg, na katerem prevladujejo nacionalni šampioni in podobni “blut und boden” tranzicijski spački.

Motili bi se, če bi mislili, da so zdajšnje razmere nekaj enkratnega v zgodovini. Tajkuni imajo naravno tendenco obvladovanja politike, saj hitro začutijo, da jim zgolj bogastvo samo po sebi ni dovolj in da jim hitro omogoči, da imajo politike v svojem žepu. Zgodovinski primer, ko je klika tajkunov obvladovala pravzaprav celo državo, so Združene države Amerike pred nastopom legendarnega Theodora Roosevelta. Možakar, ki je bil znan po svojih imperialističnih tendencah, je za enega svojih projektov izbral tudi uničenje moči tajkunov in osamosvojitev politike od njihove moči. Začel je obsežno kampanjo za razbijanje monopolov in kartelov in razbil 40 monopolov, ki so zlorabljali tržno moč. Roosevelt je v politiki igral aktivistično vlogo proti moči kartelov, ki so z medsebojnimi povezavami obvladovali celotno državo in s tem položil praktične temelje sedanji sodobni tržni ureditvi, kjer je vloga države ta, da preprečuje oškodovanje potrošnikov, ki nastaja s kartelnimi povezavami in z monopolizacijo trga.

Do tu vse lepo in prav, boste rekli, spoštovani bralci, ampak kaj ima to opraviti z nami? Že površen premislek pa pokaže, da je Slovenija v svojem odnosu do razbijanja kartelov in monopolov de facto tam, kjer so bile ZDA na začetku 20. stoletja. Formalno sicer imamo urad za varstvo konkurence (UVK), ampak brez pretiravanja ga lahko imenujemo brezzobi tiger, ki se ga bojijo predvsem ljubljanski prodajalci bureka, resni karteli pa niso občutili njegovega ugriza. Jasno je, da UVK ni grizel tako močno, kot bi moral, ker njegovih čeljusti ni pomagala stiskati politična moč. Žal še nismo dosegli stopnje, kjer bi se formalno neodvisni organi uprli politikom v resnično pomembnih zadevah.

Prihaja čas

Prihaja pa čas, oziroma je že prišel, ko so politiki dobili motiv, da udarijo po svojih nekdanjih podpornikih. Sicer bi bilo iluzorno sklepati, da bodo politiki spregledali in se začeli nesebično zavzemati za dobro potrošnika na škodo kartelov in monopolistov (ki so jih doslej podpirali ali se jim vsaj prilizovali), lahko pa računamo na maščevalni instinkt, predvsem pri našem premieru, ki ima zdaj idealno možnost združiti prijetno s koristnim, uporabiti UVK za to, da udari po svojem sovražniku Bošku Šrotu in tudi po drugih kartelih in monopolih, ki jih je naša deželica žal prepolna. Ne pozabimo, da že preprost izračun Hirschman-Herfindahlovega indeksa za nekatere pomembne panoge našega gospodarstva pokaže zelo visoke stopnje koncentracije. Dela za junaškega razbijalca kartelov pri nas zlepa ne bo zmanjkalo.

Dolga palica

Če Janez Janša ne bo uporabil svojega maščevalnega instinkta za to, da bi udaril po šrotih te dežele, pa se lahko utemeljeno sprašujemo, kdo bo ta junak. Vsekakor pa moramo kot volivci zahtevati od vseh, ki se bodo prihodnje leto potegovali za premierski položaj, da bodo poleg običajnih gospodarskih tem začeli odločno govoriti o doslednem boju proti kartelom in monopolistom te dežele. Politikom je do zdaj uspelo, da so po nekakšnem procesu osmoze osvojili osnovne fraze v dolgoročno rast usmerjene gospodarske politike (koliko so res razumeli, je seveda vprašljivo), zdaj pa lahko od njih zahtevamo, da se začnejo učiti tudi osnov razbijanja kartelov. Še več, to moramo zahtevati, poleg tega pa moramo zahtevati tudi to, da razbijanje kartelov in monopolov vključijo v svoje predvolilne programe. Žal zdaj med našo politično kamarilo ne vidim nikogar, ki bi bil sposoben ravnati tako, kot je ravnal kartelsko-razbijaški Teddy Roosevelt, katerega geslo je bilo govori tiho in nosi dolgo palico.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Slovenija, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, borza, trg, gospodarstvo oz. ekonomija | Brez komentarjev »

Bloomberg: Slovenske delnice so dražje od kitajskih, SBI preko 11.000 točk

Objavil pavel dne 4.07.2007

Bloomberg: Slovenske delnice so dražje od kitajskih

Haris Omanović
Haris Omanović
haris.omanovic@finance.si

 

Rast tečajev na ljubljanski borzi je povzročila, da je kapitalski trg v Sloveniji bolj precenjen kot tisti na Kitajskem, pišejo na Bloombergu

Članek na Bloombergu: Slovenian Shares, Top World Performers, Cost More Than China’s [+]

Sogovorniki Bloomberga pravijo, da je čas za prodaje.

“Postopoma prodajamo slovenske delnice, ker je trg pregret,” je dejal Jernej Kozlevčar iz Triglav DZU. “V zadnjem času so tečaji rasli predvsem zaradi špekulacij glede lastniških povezav in manj zaradi poslovanja podjetij,” je še opozoril.

Z delnicami v SBI 20 se trguje po 38,9-kratniku ocenjenega dobička

Osrednji indeks SBI 20 je najbolj zrasel v zadnjem četrtletju med vsemi svetovnimi borznimi indeksi. Izračuni Bloomberga kažejo, da so se delnice največjih slovenskih podjetij preračunano v dolarje povprečno podražile za 39 odstotkov. Od konca leta 2002 pa je zrasel za štirikrat. V povprečju se trenutno z delnicami, ki so vračunane v SBI 20, trguje po 38,9-kratniku ocenjenega dobička.

Razmerje med tečajem in dobičkom P/E pa je dvakrat večje kot v indeksu Morgan Stanleya za razvijajoče trge. Z delnicami na šanghajski borzi se v povprečju trguje po 32,9-kratniku dobička.

Vlada priliva olje na ogenj

Slovenska vlada po pisanju Bloomberga priliva olje na ogenj s svojimi pokojninskimi skladi, ki predvsem vlagajo na domači trg. Slovenske delnice kupujejo tudi vzajemni skladi, v katere Slovenci vse več vlagajo tudi zaradi gospodarske rasti. Tujci predstavljajo dvajsetino v kapitalu družb iz indeksa SBI 20.

Mohorko: Trend se bo nadaljeval

“Trg je zanimiv, a je predrag in še vedno premalo likviden,” je svoje mnenje povedal Peter Bodis iz dunajskega Pioneer Investmentsa.

Ne napovedujejo pa čisto vsi konca rasti tečajev. Saša Mohorko iz Publikuma pravi, da bodo prevzemi in združitve še vedno spodbujali dražitev delnic. “Nisem mnenja, da je trg tvegan. V drugi polovici leta se bo trend nadaljeval,” je bil odločen Mohorko.

Zgodb je veliko

Delnice Petrola so se podražile zaradi povezovanja z ruskim Lukoilom, Telekoma Slovenije in Intereurope ker država prodaja svoj delež. Kljub vsemu pa po pisanju Bloomberga še vedno ni prišlo do prodaj, ki jih je premier Janez Janša obljubil ob prevzemu oblasti decembra 2004. Vlada je denimo decembra ustavila prodajo kontrolnega deleža v Novi Ljubljanski banki (NLB).

Francois Lecavalier: Zaviranje tujega kapitala ni dobro

Predstavnik Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) Francois Lecavalier je dejal, da bi lahko blokiranje vstopa tujega kapitala zavrlo rast gospodarstva.

“Portfeljem ne dodajamo več slovenskih delnic,” je dejal Uroš Svete iz Kapitalske družbe, ki upravlja pokojninske sklade. Po njegovih besedah zdaj zaradi možnih višjih donosov vlagajo na kapitalske trge Hrvaške, Srbije, Makedonije in Romunije.

Tim Drinkall, upravljavec švedskega Gustavia Balkans fund je dejal, da so bolj selektivni glede slovenskih delnic. Maja so prodali delnice Mercatorja, potem ko se je tečaj teh več kot podvojil od začetka lanskega leta. “Mercatorjevim delnicam je šlo odlično, a nismo videli še veliko prostora za nadaljnjo rast,” je prodajo zagovarjal Drinkall.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Slovenija, borza, trg, gospodarstvo oz. ekonomija | Brez komentarjev »

Etimologija: partisan in domobran

Objavil pavel dne 4.07.2007

Partisan pomeni vojak Partije ( samo ena in edina partija, drugih partij ne sme biti, jih je treba uničiti). Ima nalogo pobijati vse, ki se s Partijo ne strinjajo ( v tem trenutku nasprotniki niso več tekmeci kot v demokraciji, temveč sovražniki: notranji in zunanji, oz. razredni sovražnik itd). Gonilo sovražnega obnašanja je sovraštvo, zavist in strah. Ter seveda veliki ideali, ki so vsi po vrsti lažni. .

Domobran pomeni domačega človeka, ki mora po sili razmer postati vojak ali policist, ki z orožjem brani domove in življenja pred vsiljivci. V WW2 so bili ti vsiljivci revolucionarji ( partisani), ki so od leta 41 ropali, kradli in ubijali nedolžne civiliste.

.

Partisani so sprožili revolucijo oz. državljansko vojno. Njihovo vojskovanje je bilo gverilsko: hitri napadi in umiki, teroristične akcije.

Namenoma so partisani napadali okupatorja iz vasi, da je okupator potem sprožil val sovraštva v regiji med prebivalstvom, ko je vasi požgal, prebivalce pa v povračilo(maščevanje) pobil.

Vojaške akcije partisanov so bile porazno slabe, nestrokovne. Imeli so vedno veliko več izgub. Sploh med novinci, prisilno mobiliziranimi. Veliko fantov je bilo ustreljenih v hrbet med akcijami.

Vsaka partisanska formacija je imela vojaškega voditelja in političnega voditelja ( politkomisarja), ki je indoktriniral novoprišleke, ter skrbel za fizično likvidacijo ” nezanesljivih” ( ki so mislili svobodno in včasih kaj na glas pripomnili).

Predvsem so partisani skrbeli, da so pobili čimveč domačih ljudi ( “kontrarevolucionarjev”), da so delali revolucijo. Med vojno so pobili okrog 20.000 domačih ljudi ( večino civilov)  in samo 2.000 okupatorjevih vojakov. Po vojni so likvidirali 14.000 ljudi ( 12.000 domobrancev, ostale civile pa po vsej Sloveniji šenekaj let po vojni).

Po vojni so pobili  v Sloveniji tudi 50.000 Hrvatov in Srbov, ki so se med vojno borili ( in njihove družine) na obrambni strani ( kontrarevolucionarji).

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, Zgodovina, politika | Brez komentarjev »

kje je meja med fizično kaznijo in fizičnim nasiljem nad otrokom?

Objavil pavel dne 4.07.2007

(Citat Netman: Jaz te pa že tretjič sprašujem (če mi znaš razložiti): “kje je meja med fizično kaznijo in fizičnim nasiljem nad otrokom. Kot sem že vprašal: ali je to število udarcev, konkretno kak del telesa, kamor padejo, ali je to moč udarca? Res me zanima, kje je ta meja.” )

ODGOVOR pavel Mejo med fizično kaznijo in nasiljem določi starš.

Priseben, dober starš stopnjuje postopoma napovedi o kazni, če otrok ne ” sliši signalov”. Tak starš bo otroka racionalno in dosledno, brez občutkov: nemoči, strahu, sovraštva in jeze, kaznoval po koncu verige kršitev otroka. Otrok ne uboga na prvi signal. Starš stopnjuje grožnjo in kazen. Otrok spet ne uboga. Starš stopnjuje itd. dokler ni na zadnjem mestu fizična kazen…Tudi udarec je kontroliran na mesto, kjer ne moreš otroka poškodovati ali celo ubiti. Otrok v bistvu sam izbere na vsaki stopnji: ali da uboga ali stopnjevanje kazni.

Fizično naslije pa je zloraba moči nad otrokom. Nenapovedano, nestopnjevano, nedosledno, impulzivno. Nekontrolirano. Otroka sovražiš, gre ti na živce, si besen, ga ne obvladaš, ali celo uživaš v nasilju nad njim. Udarci padajo po glavi, v trebuh, na vitalna mesta. Z železno palico, verigo, z vsem kar je pri roki… Skratka obup in norost starša, ki je v osnovi razvajen ali pa moten. Taki otroci so zlorabljeni in zanemarjeni otroci.

Zelo pomembno je, da se z vzgojo začne hitro, po enem letu, ko se v otroku razvija trma, agresivnost.

Ne vem, ampak imam občutek, da večino ljudi govori proti fizičnem kaznovanju iz svojih najstniških spominov. Dober starš pa otroka v teh letih nima kaj f. kaznovati, ker ga je že pri 2. in 3. letu naučil zdravega spoštovanja. Dober starš v teh letih dopušča otroku vedno več samostojnosti in odgovornosti.

Seveda avtoriteta izhaja iz obeh polov: iz pozitivnih dejanj in iz strahu. Recimo dober profesor na univerzi je tisti, ki dobro razlaga in veliko ve. A ne recite, da vas na izpitu ni strah? Ali pač hodite na izpit vsak mesec ponovno, ne da bi se učili in mu za vsako negativno oceno rečete ” Ej stari, res si ful cool faca, ampak zakaj me zajebavaš? Dej me že enkrat spusti!” Jaz avtoriteto spoštujem, zato se jo tudi malce bojim.

Pikica, zelo verjetno je večina tvojih znancev slabo vzgojenih ( čeprav verjetne niso kriminalci). Ker večina ljudi pod 50 ali celo 60tim letom, je danes zelo slabo vzgojena. Je razvajena. Razen res redkih izjem. Odtod toliko zasvojenosti, toliko partnerskih brodolomov, toliko agresivnosti v družbi, pa čeprav vsi sanjajo o sreči in o ljubezni.

Poglejmo Miloševićevo socialistično ( razvajeno) Srbijo in permisivno “avtoriteto”( razvajeno) EU. 15 let pobijanja od Kosova, Slovenije, Hrvaške, Bosne, dokler ni vstopil na sceno “očim” ( ker je bila mama EU nemočna, neuspešna):  ZDA ( resnična avtoriteta) kaznoval ( po stopnjevanju z grožnjami) Miloševića z bombardiranjem. In ustavil pobijanje in zlo.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v razvajen otrok, vzgoja samega sebe, zanemarjen otrok, zlorabljen otrok | Brez komentarjev »