PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Arhiv za 27.06.2007

Kazen pri vzgoji

Objavil pavel dne 27.06.2007

Kazen pri vzgoji

piše nadiža na forumu iskreni.net

Danes sem med pospravljanjem stanovanja, petjem sesalca in vreščenjem otrok po Valu202 poslušala oddajo o fizičnem kaznovanju otrok. Govorili so dr. Kornhauser Pavel, Gabi Čačinovič Vogrinčič, sociloginja in psihoterapevtka, pa še kdo, ker vmes nisem vsega dobro slišala. Vsi so bili proti fizičnem kaznovanju otrok. Še celo ideološki so bili: češ, da je to zastarelo, da je to cerkveno, nemoderno in neznanstveno. Na srečo večino staršev v EU in pri nas še edno uboga zdravo pamet in ne ideoloških znanstvenikov.

Pridali so še primer Švedske, ki je z zakonom prepovedala fizično kaznovanje otrok. Tako lahko otrok, če dobi eno po riti, zavrti telefon, domov ti pridrvi socialna služba in nam staršem trajno odvzamejo otroka, ga dajo v rejo. Totalitaren režim!

V Sloveniji naj bi imeli zakon, ki dovoljuje fizično kaznovanje otroka, ne pa ZLORABO fizične kazni. To je čisto dobro. Če bi le izvajali kazni nad starši, ki ZLORABLJAJO fizično kazen . To pomeni, da udarijo ( ali celo tepejo, pretepajo)

  1. iz nemoči ( ker ne znajo vzgajati z besedo!, ker vzgojo idealizirajo),
  2. iz impulza ( so nepotrpežljivi, nedosledni),
  3. ali celo iz zadovoljstva ( starši so psihopati).
In sedaj moje misli: Meni pomeni vzgoja mojih otrok to, da jim z ljubeznijo in zgledom približujem najine ( mož in jaz) cilje in vrednote. V osnovi je vzgoja tehnika: . Glavno orodje so sporočila, ki morajo biti JASNA in NEDVOUMNA! Psihično nasilje ( zaradi psihične kazni) kot posledica izogibanja fizične kazni je 1000x bolj nevarno, ker je polno zmede. ( primer Waldorfska pedagogika).

1. potrebujemo pohvalo otrok ( DA, dobro si naredil! Čudovit si! Pametna si!) 2. potrebujemo kritiko dejanj otrok ( NE!, Nehaj!, Ne dovolim!, To si slabo naredila, ponovi!) 3. potrebujemo zahteve, cilje. ( odnesi smeti! Pospravi posteljo! Počisti WC za sabo!

Tako s cilji ( zahtevami) kot s kritiko starši otroka FRUSTRIRAMO ( povzročamo mu neugodje), ker smo pametnejši in logičnejši od otrok in vidimo dalj od otrokovega trenutnega ugodja.

Jasno, da se vsako živo bitje upira, če od zunaj pritiskamo z neugodjem.

Torej kako naj starš že majhne otroke ( z večjimi se z zanemarjanjem tovrstne vzgoje še tisočkrat večji problemi in revolti) zoperstavi tem uporom, trmi, agresivnosti in besu otroka, ki se mu upira??

Je logično, da 2 leti staremu otroku pojasnujemo? Seveda imamo najprej lepo besedo. Toda naj mu vsakič 2 uri leporečim ljubeznivo in potrpežljivo, pojasnjujem, spregovorim o tem traktatu tukaj, 2-letnemu otroku, ki trmari, ki se mi upira? Kdo je tukaj neumen?

Otrok mora čutiti, da je starš v zahtevi ali kritiki TRDEN, prepričan 100%. To pa čuti predvsem neverbalno.

Besedo NE lahko izrečemo na najmanj 10 načinov in vsak je stopnjevano bolj oster.

1. To je prvi KORAK. Beseda in ton in gestikulacija, ter stopnjevanje jeze. Stopnjujemo takrat, ko otrok ne dojame signalov ali jih dojame napačno.

2. Drugi korak je GROŽNJA s KAZNIJO.

3. Tretji korak je IZVRŠITEV KAZNI.

To je lahko A) prepoved dejanj, ki jih otrok rad počne B) ukaz dejanj, ki jih otrok NERAD počne C) Fizična kazen: umerjena, brez izgube kontrole, na mesta, kjer ne moremo otroka fizično poškodovati, temveč mu povzročimo bolečino, ki je VZGOJNA.

To je tehnika vzgoje.

Kdaj pa starš kaj reče, naredi enemu od otrok, kako in čemu: tu pa se začne UMETNOST vzgoje.

Če otrok fizične kazni v svojem življenju ne izkusi, potem starševi frustraciji ne verjame. Ga izsiljuje in izigrava. Ne uboga mej, kasneje si v svoji osebnosti mej ne ponotranji in je zato razvajen otrok. Primer so odrasli, ki so bili celo otroštvo zelo bolni.

Danes živi naša civilizacija v dobi UGODJA. Boji se BOLEČINE. Je POLIZOBRAŽENA ( pa čeprav z dr. naslovi!). Polna UTOPIČNIH IDEALOV: enkrat o svobodi, drugič o kulturi nenasilja, tretjič o pravičnosti, četrtič o nestrpnosti, petič o ljubezni= zaljubljenost, šestič o enakosti vseh itd. Banda revolucionarnih SANJAČEV potem sanjarije uzakoni in ZAPOVE. Iz zgodovine vidimo, da se take ideale uzakoni in potem dobimo totalitarno državo, ki stašem onemogoča osnovno človekovo pravico: vzgojo otroka.

Vzgojo in ljubezen moramo gledati CELOVITO, ne pa po delčkih, ki nam prinašajo užitek. “Hudič se skriva v podrobnostih, Bog je celota!”

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Verovanje, odnos z Bogom, duhovnost, Vzgoja, inženirji družbe, modne družbene smernice, psihologija; duševnost, vzgoja samega sebe | Brez komentarjev »