PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Arhiv za 22.06.2007

Rdeči ‘’ novinarji ‘’: imejte vsaj malo ponosa!

Objavil pavel dne 22.06.2007

Rdeči ”novinarji”, imejte vsaj malo ponosa!

Mićo Mrkaić
Mićo Mrkaić, ekonomist
finance@finance.si

 

Vnovična izvolitev razvpitega Grege Repovža za predsednika Društva novinarjev Slovenije je dober povod za to, da si od blizu ogledamo novinarski ceh in opozorimo na njegove hude sistemske težave.

Rdeči “novinarji”, kje ste bili?

Novinarji, katerih kolovodja je še vedno Repovž, so se v zadnjem času “izkazali” predvsem s proženjem afer o domnevnem vladnem ogrožanju medijske svobode. Histerično so pisarili skupinska pisma mednarodnim institucijam in brez ponosa prosjačili za zaščito. To stokanje pa je zgrajeno na napačni premisi – ljudje, ki se plazijo pred mednarodnimi združenji novinarjev, niso novinarji, temveč politični operativci. Marsikomu se ta teza zdi maksimalno provokativna, ampak podpirajo jo kruta dejstva.

Spomnimo se afere Arhar. Spomnimo se orkestriranega medijskega umora, ki so ga nekako tako spontano, kot je bil spontan Kristalnacht, izvedli Grega Repovž in njegovi sojurišniki. Repovž, ki bi moral biti kot predsednik Društva novinarjev Slovenije simbol novinarske poštenosti, je pokazal svojo “neodvisnost”, vrh te umazane epizode pa je bil “nepristranski” intervju z Arharjem na nacionalni TV, ki je bil v resnici umazano zaslišanje v stalinističnem slogu. Kje ste bili, zdaj tarnajoči “novinarji”, ko se je dogajala ta svinjarija? Ste se uprli? Ste pisarili protestna pisma v Bruselj? Kje pa, potuhnili ste se in se veselili, ker so “zjebali” tekmeca vam ljubega Drnovška.

Ali boste rekli, da ste takrat ravnali kot pravi novinarji? Ne, vaše vedenje je bilo dokaz umazane servilnosti do politikantov, ne samo pri eksekutorjih tega medijskega umora, temveč tudi pri tistih, ki ste bili prestrašeno tiho. Ali res mislite, da smo tako neumni, da ne vemo, da ste si kariere gradili s politično servilnostjo in da vas zdaj moti zgolj to, da ne morete več ponavljati svojih starih vedenjskih vzorcev in s poliranjem kljuk delati karier? Nehajte se sprenevedati!

Kje ste bili, rdeči “novinarji”, ko je Mija Repovž s svojimi nestrokovnimi pamfleti ogrožala naš gospodarski razvoj? Ali ste razburjeno protestirali proti tej travestiji novinarstva ali pa ste, ekonomski analfabeti, kot ste, zadovoljno kimali, ko je pisarila nesmisle o slinavki, parkljevki in inflaciji?

Epizod vaše politične servilnosti je še mnogo, rdeči “novinarji”, na tem mestu ni prostora za vse vaše podvige, ki z novinarstvom nimajo nič skupnega. Zato vas sprašujem: kje ste bili, ko se je cenzuriralo, lagalo, zavajalo, izvajalo naročene medijske umore? Kjerkoli ste bili, gospe in gospodje, pravi novinarji niste bili nikoli in zato ste zapravili vso zaščito, ki pravim novinarjem gre.

Rdeči “novinarji”, mi nismo slepi!

Ne, nismo slepi. Mislite, da javnost ni opazila vašega nepotizma? Da je najljubši sin vsemogočne sindikalne novinarke postal šef vašega društva? Da nismo videli, ko je klan Repovž-Lorenci-Lucu po družinsko obvladoval politično dirigirano pisanje Dela in ob tem niste dvignili glasu. Mislite, da je kadrovanje družinskih članov in političnih somišljenikov ostalo javnosti skrito?

Zato je bedno, da se v vzajemnem trepljanju po ramenih hvalisate, da so zaradi nekakšnega pogroma na Delu vsi “eminentni” novinarji zdaj na Dnevniku. Ljubčki moji, eminentnih novinarjev ni ne na Dnevniku ne kjerkoli drugje v Sloveniji. Eminentni novinarji so na primer taki, ki zrušijo samega predsednika ZDA, ali pa taki, ki tvegajo kariero ali celo življenje za resnico, predvsem pa niso tako nestrokovni kot mnogi slovenski novinarji, katerih predsednik je faliran študent. Koga ste rušili vi? Samo kako ubogo paro, ki se ni mogla braniti, ste prav živalsko tabloidno mrcvarili brez konca. Kaj ste tvegali vi? Morda to, da vas Tone Rop, Marijana Kanduti ali Janez Drnovšek niso pobožali po sklonjenih glavicah in rekli: “Priden, priden.”

Rdeči “novinarji”, kje je vaš ponos?

Namesto da bi priznali, da nikoli niste bili pravi novinarji, temveč zgolj politični operativci, katerih opcija je izgubila na volitvah, in namesto da bi premogli toliko ponosa, da bi se pobrali v anonimnost, raje anonimno jočete po internetu, češ “kakšna krivica se nam godi”. Rdeči “novinarji”, stvari so preproste. Nikoli niste bili nič drugega kot lakaji politike. Ko so izgubili vaši gospodarji, ste izgubili tudi vi. Zato je vnovična izvolitev Grege Repovža samo znamenje nadaljevanja politizacije našega novinarstva, saj kaže, da v Sloveniji še desetletja dolgo ne bomo imeli kakovostnega novinarstva. Žal.

Mićo Mrkaić je ekonomist.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, inženirji družbe, modne družbene smernice, mediji, novinarji | Brez komentarjev »

Zvestoba: kaj mi pomeni?

Objavil pavel dne 22.06.2007

Se bom osredotočil na to kaj zame pomeni ZVESTOBA in ne na odgovarjanje na problem neposredno.

 

Zvestoba je kvaliteta odnosa. To ni neka magična beseda, nek ideal.

Zvestobo se naučimo, priučimo, jo utrjujemo in se zanjo vedno znova zavestno odločamo.

 

Pravijo, da je “nekdo zvest kot pes”. To meni ne pomeni zvestobo, temveč navezanost in suženjsko vdanost, hlapčevstvo, odvisnost. Recimo majhen otrok je staršem vdan popolnoma, ker brez njih ne more preživeti, ne glede na to kako NE-kvalitetne starše ima.

 

Zvestoba ni ideal. Čeprav je zame lahko samo Bog popolnoma zvest. To mi je nekoč dal misliti nek jezuit, da “svet, svet, svet” pomeni v bistvu ” zvest, zvest, zvest je Gospod“. Pa tudi noben od nas, če smo malce bolj iskreni, ni popolnoma zvest.

 

Ni težko biti zvest, ko sem zaljubljen. Ker takrat ne živim odnosa, temveč sanje, iluzije. Velikokrat sem razočaran, ko mlade zakonce slišim pripovedovati, kako bodo oni zvesti, ” ker imajo najboljšo ženo oz. najboljšega moža na svetu”. V zaljubljenosti ni težko biti svetnik. Problem pa je ker taisti ljudje čez leto ali desetletje že veselo varajo, zaradi ” razočaranosti nad sozakoncem” oz. raznih drugih izgovorov.

 

Varanja je ogromno. To si je treba priznati. Če se 50% zakoncev loči, kuruznikov pa mnogo več ( ker statistike kažejo, da so koruzniške veze v povprečju veliko manj trdne). Sam ocenjujem, da samo v 10% ali celo v 5% parterskih vez ni varanja na debelo ( skoki čez plot) in da se oba partnerja vsak dan znova, vsako uro in minuto znova odločata za zvestobo.

 

V resnici pa obstajajo v svetu tudi pametnejše ženske kot je moja žena, lepše ženske kot je moja žena in tako naprej v vseh lastnostih, ki si jih izmislim. Tako kot je dejstvo, da se lahko danes ali jutri zaljubim jaz v drugo žensko ali moja žena v drugega moža. Pa to ni problem! Problem je, če se prepustiva tej zaljubljenosti. Problem je, če opustiva delo za najin odnos.

 

Zakaj torej ne bom varal svoje žene?

 

Ker sem od majhnega bil priučen, da je vredno biti zvest staršem, prijateljem, sebi, svojim načrtom ( CILJEM, SMISLOM), zvest Bogu. Večkrat sem v majhnih stvareh nezvest in se zalotim, da se začnem opravičevati, izgovarjati in izmotavati, namesto da bi si priznal in se trudil.

 

Tudi v hoji pred zakonom je pomembno, da pri partnerju preverjamo, kako je v majhnih in večjih dejanjih zvest. Da čim manj obljublja, a hkrati drži besedo. Zvestoba je kvaliteta odnosa in osebe.

Če izberem partnerja, ki sebe in druge z lahkoto vara, potem je samo še stvar dneva in ure, ko bo pri njem zaljubljenost splahnela in te bo varal s prvo lepo kiklo, ki se mu bo, kot rdeča zastavica biku, postavila pred poželjive, sestradane ( egoistične) oči. A s tem prevzameš odgovornost za odnos, če si izbereš partnerja, ki vso svojo zgodovino in tudi sedanjost vara v majhnih in velikih dejanjih.

 

Zatorej se bom v odnosu z ženo trudil za neko večjo kvaliteto, globino, vsebino odnosa. Po nekaj letih, kilometrih dela – pa ne glede ali mi pride na pot pohotna ( do mene) in lepa Claudia Schiffer, bom imel res nekaj, kar mi nobena druga ženska na svetu ne bo mogla ponuditi kot nekaj več ( kar mi ponuja žena):

To je globina odnosa, bližina, veliko skupnih, lepih trenutkov, veliko premaganih ovir, veliko majhnih zvestobic od obeh naju.

 

100% sem, da pari, ki ne delajo na kvaliteti partnerskega odnosa,

z lahkoto varajo oz. so plen varanja sozakonca. Vedno lahko pride mimo lepša ženska, lepši moški, bolj simpatičen, bolj razumevajoč itd….

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Cerkev, skupnost, občestvo, vzgoja samega sebe | Brez komentarjev »