PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Arhiv za 9.06.2007

Kmalu brezžično električno napajanje?

Objavil pavel dne 9.06.2007

Energije 

Kmalu brezžično električno napajanje?

Skrivnost prenosa je v resonanci

Do.P., Pet 08.06.2007, 13:36

| foto: Dokumentacija Dela

Orodja

Za napajanje električnih naprav morda kmalu ne bomo več potrebovali vseh mogočih kablov saj je, kot kažejo zadnji poskusi, električno energijo mogoče prenašati brezžično.

Ameriškim znanstvenikom naj bi namreč, po poročanju revije Science, uspelo prenesti elektriko po zraku. S pomočjo naprave, ki so jo poimenovali WiTricity, so z razdalje dveh metrov prižgali 60 vatno žarnico.

Naprava, ki so o uporabili med preskusom, sestavljata dva bakreni tuljavi s premerom 60 centimetrov, oddajnik preklopljen na izvor energije in sprejemnik, povezan z žarnico. Ko vključimo oddajnik bo žarnica zasvetila, čeprav med njima ni fizične povezave. Kot so pokazale meritve, naj bi sistem prenašal energijo z do 40% učinkovitostjo, deluje pa tudi če med oddajnik in sprejemnik postavimo lesene, kovinske ali elektronske prepreke.

Po mnenju profesorja Marina Šoljačiča s Tehnološkega inštituta Massachusetts, ki je sodeloval pri poskusu bi dosežke poskusa kmalu lahko prenesli v vsakdanje življenje in uporabljali pri napajanju električnih naprav.

Ključ je v resonanci

Skrivnost delovanja je po besedah znanstvenikov v resonanci pojavu, ki povzroča vibriranje predmetov, če v njihovi bližini sprostimo energijo z določeno frekvenco. Če imata dva predmeta enako resonanco si lahko izmenjujeta energijo, ne da bi pri tem vplivala na druge predmete v bližini. V vsakdanjem življenju najdemo mnogo primerov resonance.

Če na primer sobo napolnimo z nekaj sto identičnih kozarcev vendar napolnjenih z različno količino vina, bo zvočna resonanca vsakega kozarca drugačna,“ razlaga profesor Šoljačič. Vsak kozarec bo tako oddal drugačen ton, če na primer obenj potrkamo z žličko. „Če nato vstopimo v sobo in pričnemo zelo glasno peti bo eden od kozarcev, ki ima enak ton kot moje petje, počil,“ pove Šoljačič.

Vendar pa sistem za prenašanje električne energije ne uporablja zvočne resonance temveč resonanco elektromagnetnega valovanja s frekvenco 10 Mhz. Med tuljavam, ki sta bili med poskusom nastavljeni na to frekvenco se je vzpostavila vez in pričeli z izmenjavo energije. Z vsakim novim valom energije se je v tuljavah povečala električna napetost. Stopnjevanje se je nadaljevalo, dokler na površju ni bilo dovolj energije, ki se je lahko sprostila proti žarnici.

Kopičenje energije razlaga tudi, zakaj kozarec ne poči takoj, ko pričnemo peti z enako frekvenco. Energija se v kozarcu namreč akumulira do stopnje, ko je kozarec ne prenese več in zato steklo poči.

Prvi je bil Tesla

Podobne poskuse in ideje pa skozi zgodovino srečamo tudi pri drugih znanstvenikih. Eden njih je bil Nikola Tesla, ki je v devetnajstem stoletju, ki se je poskusa o brezžičnem prenosu energije lotil bolj velikopotezno – načrt o gradnji 29 metrske antene v New Yorku je zaradi pomanjkanja denarja propadel. Drugi znanstveniki so energijo usmerjali z laserji. Vendar pa ti, za razliko od najnovejšega sistema, odpovejo, ko naletijo na fizično prepreko in so zato precej neuporabni v vsakdanjem življenju.

Ekipa znanstvenikov se bo v prihodnje posvetila izboljšavam sistema, predvsem zmanjšanju naprave in povečanju razdalje učinkovitosti.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v tehnologija in znanost | Brez komentarjev »

V prvem četrtletju 7,2-odstotna gospodarska rast

Objavil pavel dne 9.06.2007

V prvem četrtletju 7,2-odstotna gospodarska rast

Izvoz se je povečal za 13,6 odstotka – Nemčija je najpomembnejši izvozni trg

STA/G.P./B.K., Pet 08.06.2007, 19:57

Slika ima galerijoBDP prvega četrtletja | foto: Delo

Povezani članki

Slovenija med najhitreje rastočimi v EU

Bajuk v Franciji Slovenijo označil za prijazno okolje

Iz tiskane izdaje Dela:

Cene dolgoročno ostajajo stabilne

Tuje naložbe niso nujno slabe

Ljubljana- Slovenija je v letošnjem prvem četrtletju zabeležila na letni ravni 7,2-odstotno gospodarsko rast. To je najvišja rast po drugem četrtletju leta 1999, ko se je obseg bruto domačega proizvoda (BDP) v pričakovanju uvedbe davka na dodano vrednost močno povečal, je danes na novinarski konferenci državnega statističnega urada v Ljubljani povedala vodja sektorja za nacionalne račune Karmen Hren. Ekonomisti nad visoko številko niso presenečeni, ugodne rezultate lahko pričakujemo tudi v prihodnje. Generator gospodarske rasti ostaja izvoz.

GZS: tako visoke rasti nismo pričakovali

Stopnje rasti so bile skoraj v vseh gospodarskih sektorjih visoke in višje kot v predhodnih četrtletjih. To drži še posebej za najpomembnejše sektorje, ki veliko prispevajo h gospodarski rasti, je povedala Hrenova. V službi za konjunkturo in ekonomsko politiko pri Gospodarski zbornici Slovenije, kjer tako visoke rasti niso pričakovali, so med dejavniki takšne rasti izpostavili visoko rast proizvodnje v večini predelovalnih panog, živahno investicijsko dejavnost in posledično 29-odstotno rast dodane vrednosti v gradbeništvu.

Vizjak je zadovoljen z gospodarsko rastjo

Na ministrstvu za gospodarstvo so novico o 7,2-odstotni gospodarski rasti sprejeli z zadovoljstvom, čeprav so razmeroma visoko številko zaradi trajajočih pozitivnih trendov na številnih področjih pričakovali. Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak je povedal: “Kaže se, da ukrepi vlade in ostalih akterjev gredo v pravo smer, da rast in pozitivno klimo v gospodarstvu še vzpodbujajo.” Ob

tem je izpostavil izredno rast investicij v osnovna sredstva, ki pa bodo po njegovih besedah pomembne tudi za gospodarsko rast v prihodnje.

Šušteršič: Zelo zdrava struktura gospodarske rasti

Tudi na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) so visoko gospodarsko rast pričakovali. Na podlagi tekočih podatkov, ki so jih spremljali od začetka leta, so pričakovali podobno visoko številko, kot jo je objavil državni statistični urad, ocene so se gibale med sedem in 7,6 odstotka, je na novinarski konferenci povedal direktor Umarja Janez Šušteršič. Gre za zelo zdravo strukturo rasti, ki naj bi v prihodnjih mesecih ne povzročala bistvene inflacije, je dodal.

Izvoz se je povečal za 13,6 odstotka

Glavni generator gospodarske rasti v letošnjem prvem četrtletju je bil izvoz, katerega obseg se je povečal za 13,6 odstotka. Statistiki so v začetku leta zabeležili okrepitev tako izvoza kot tudi uvoza (+13,7 odstotka). S takšnimi stopnjami se je rast menjave blaga in storitev s tujino vrnila na ravni z začetka leta 2006.

Hrenova je opozorila na izjemno visoko rast investicij v osnovna sredstva v začetku letošnjega leta (+21,6 odstotka), in sicer predvsem v gradbene objekte in nestanovanjsko gradnjo (+34,3 odstotka), pri čemer izstopajo avtoceste. Še naprej se sicer krepi tudi rast investicij v stanovanjsko gradnjo (18,1 odstotka). Tudi investicije v stroje in opremo so v začetku leta beležile visoke stopnje rasti, ki pa ne odstopajo bistveno od porasta v letu 2006.

Ugodne gospodarske razmere se kažejo tudi na rasti zaposlenosti

Rast končnega trošenja ostaja bolj ali manj nespremenjena. V prvem četrtletju je bila triodstotna, kar je zelo podobno rasti v predhodnih četrtletjih. Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo so se realno povečali za 3,4 odstotka, rast izdatkov države pa je bila zaradi rahlega realnega zmanjšanja izdatkov za individualno potrošnjo nižja kot v letu 2006. Zaradi visoke rasti bruto investicij se je rast skupnega domačega trošenja še dodatno povečala; v prvem četrtletju je bilo za 7,2 odstotka višje kot v prvem četrtletju 2006.

Visoko rast dodane vrednosti je opaziti tudi v gradbeništvu in predelovalnih dejavnostih, je še povedala Hrenova. V gradbeništvu se je dodana vrednost povečala za 28,9 odstotka, k čemur so poleg ugodnih konjunkturnih gibanj prispevale tudi vremenske razmere v letošnji zimi. V predelovalnih dejavnostih, ki imajo v strukturi BDP bistveno večji delež kot gradbeništvo, pa je bila rast 10,9-odstotna. To je eden izmed najboljših rezultatov v zadnjih 15 letih.

Ugodne gospodarske razmere se odražajo tudi na rasti zaposlenosti, ki je bila v prvem četrtletju najvišja v zadnjih 15 letih. Po ocenah je znašala 936.000 oseb, kar je 2,4 odstotka več kot v prvem četrtletju 2006. Med dejavnostmi se je zaposlenost najbolj povečala v gradbeništvu (za 9,9 odstotka), v poslovnih storitvah (za sedem odstotkov) ter v drugih storitvenih dejavnostih in transportu (za 4,5 oz. 4,4 odstotka). Za visoko rast skupne zaposlenosti je bilo pomembno tudi povečanje zaposlenosti v predelovalnih dejavnostih (+0,6 odstotka), kjer se je prekinilo petletno nepretrgano zmanjševanje zaposlenosti.

Nemčija je najpomembnejši izvozni trg

Po mnenju ekonomista Franceta Križaniča lahko pričakujemo ugodne rezultate tudi v prihodnjih četrtletjih. Če primerjamo rezultate z gospodarsko klimo, vidimo, da se konjunktura ne umirja, kar pomeni, da bomo imeli tudi v prihodnje zelo ugodne rezultate. Ne pa več tako visokih, ta je bil slučajen, je dejal. Ekonomist Sašo Polanec pa je pojasnil, da razlogi za visoke stopnje gospodarske rasti tičijo predvsem v odpravi administrativnih ovir leta 2004 pri trgovanju z EU, hkrati pa je trenutno povpraševanje Nemčije, ki je najpomembnejši izvozni trg za slovensko industrijo, zelo visoko.

REFLEKSIJA:

predvsem zaradi fiksiranja tolarja na evro. To je spodbudilo končno zmanjšanje 5-10% inflacije, ki so jo z Gasparijem zagovarjali domačijski, gradualistični in socialistični ekonomisti na čelu z Mencingerjem, Boletom, Ribnikarjem in Gasparijem. S tem so omogočali bogatenje bankam v Sloveniji na račun odiranja mlajših prebivalcev Slovenije, ki so morali za stanovanja in posle jemati DRAŽJA posojila. 

  • Share/Bookmark

Objavljeno v gospodarstvo oz. ekonomija | Brez komentarjev »