PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Arhiv za 7.06.2007

Dosežek ministrice Marjete Cotman

Objavil pavel dne 7.06.2007

Public enemy: Gnili kompromis o trgu dela

Stanislav Kovač
Stanislav Kovač, kolumnist Financ
finance@finance.si

 

Dosežek ministrice Marjete Cotman

Gnili kompromis o reformi trga dela podjetjem onemogoča, da bi se v času globalizacije iz socialnih ustanov prelevila v konkurenčne igralce na globalnem trgu.

 

Konec minulega tedna je ministrica za delo Cotmanova slovesno razglasila, da je socialnim partnerjem po približno letu dni pogajanj uspelo doseči soglasje o vseh členih novele zakona o delovnih razmerjih. Nakar so medije preplavili piarovski naslovi v slogu “Socialni dialog obrodil sadove”.

Ker je nova Janševa ministrica za delo novelo zakona o delovnih razmerjih javno razglasila za velik uspeh, je treba odpreti vprašanje, ali je reforma trga dela resnično uspeh, saj je zaobšla problematiko odpravnin, ki je največji problem slovenskega trga dela.

Odpravnine in stroški dela

 

Janševa vlada je novembra 2005 sprejela Okvir gospodarskih in socialnih reform za povečanje blaginje v Sloveniji, ki ga je pripravil vladni odbor za reforme. Okvir reform vsebuje tudi ukrepe za bolj prožen trg dela s ciljem, da se stopnja varovanja delovnega mesta uskladi s prožnostjo zaposlovanja. Med predlaganimi reformnimi ukrepi je tudi predlog, ki predvideva “maksimirati višino odpravnine za delavce in menedžerje”.

Da so prav odpravnine in z njimi povezani visoki stroški odpuščanja v podjetjih eden najbolj problematičnih delov slovenskega togega trga dela, so pokazale številne mednarodne raziskave. Omenimo raziskavo OECD z naslovom Employment Outlook (OECD, 2004), ki je pokazala na velike razlike med zakonsko predpisanimi odpravninami. Za Slovenijo je značilno, da je z zakonom o delovnih razmerjih predpisala višino minimalne odpravnine, ki jo mora delodajalec plačati delavcu, če odpove pogodbo o redni zaposlitvi (zaposlitev za nedoločen čas). V nasprotju s Slovenijo v številnih državah odpravnin sploh ne predpisujejo z zakonom, ampak jih določajo le s kolektivnimi in individualnimi pogodbami (glej tabelo).

Podatki o zakonsko predpisani minimalni višini odpravnine so razdeljeni na obdobje štirih in 20 let delovne dobe. Portugalska in Turčija sta članici OECD z najvišjo zakonsko predpisano odpravnino, kjer delavcu za štiri leta delovne dobe pripada odpravnina v višini štirih povprečnih mesečnih plač, za 20 let delovne dobe pa odpravnina 20 povprečnih mesečnih plač. V Sloveniji delavcu s štirimi leti delovne dobe pripada odpravnina v višini 0,8 povprečne mesečne plače, za 20 let delovne dobe pa 6,7 povprečne mesečne plače. Naša država se uvršča med države z najvišjo minimalno višino zakonsko predpisane odpravnine, saj mnoge države OECD na čelu s skandinavskimi državami Švedsko, Finsko in Norveško odpravnin sploh ne predpisujejo z zakonom. Danska, ki naj bi bila v Sloveniji zgled večini levih in desnih političnih strank, pozna precej nižjo zakonsko višino odpravnine za 20 let delovne dobe.

Stroški dela in tog trg dela

Raziskava OECD Employment Outlook je med drugim opozorila, da se delodajalci zaradi toge delovne zakonodaje in visokih stroškov odpuščanja, med katere se uvrščajo tudi odpravnine, raje odločijo za začasne zaposlitve. Zaradi visokih stroškov odpuščanja redno zaposlenih (zaposleni za nedoločen čas) delodajalci pogosteje uporabljajo začasno zaposlovanje (zaposleni za določen čas), saj praviloma prinaša nižje stroške odpuščanja. Analitiki OECD ugotavljajo, da toga delovna zakonodaja in višji stroški odpuščanja vplivajo na odločitve podjetij pri najemanju in odpuščanju.

Slovenski trg dela iz leta v leto potrjuje takšno značilnost togega trga dela, saj se je po podatkih Eurostata odstotni delež začasnih zaposlitev v skupni zaposlenosti v obdobju 1995-2006 več kot podvojil, z 8,4 na 17,9 odstotka. Slovenija se uvršča med države EU z najhitreje rastočim deležem začasnih zaposlitev in tudi med evropske države, ki imajo najvišji odstotni delež začasnih zaposlitev. Na drugi strani je za našo državo značilno, da začasno zaposleni za določen čas, katerih delež zelo hitro narašča, niso upravičeni do odpravnine. Kar pomeni, da naši delodajalci zaradi visokih stroškov odpuščanja redno zaposlenih vse pogosteje uporabljajo začasne zaposlitve. Takšno togost slovenskega trga dela potrjujejo tudi najnovejši podatki statističnega urada, saj kar 80 odstotkov novih zaposlitev pomenijo zaposlitve za določen čas.

Posledice togega trga dela

Letošnje Poročilo o razvoju 2007 (Umar) v poglavju o razširjenosti začasnih zaposlitev navaja podatke, da Slovenija v primerjavi s članicami EU najbolj izstopa po uporabi začasnih zaposlitev med mladimi (starost med 15 in 24 let), kjer je delež začasnih zaposlitev že 63,8 odstotka vseh zaposlenih v tej starostni skupini (povprečje EU je le 38 odstotkov). Podatki po starostnih skupinah kažejo, da so v Sloveniji mladi nadpovprečno izpostavljeni zaposlovanju za določen čas in da smo pri nas vse bolj soočeni s starostno segregacijo trga dela. Veljavna delovna zakonodaja ščiti zlasti starejše delavce, saj je zamenjava redno zaposlenih (insiderji) z nezaposlenimi (outsiderji) zaradi visokih stroškov odpuščanja za delodajalce pogosto nerentabilna.

Na negativne posledice neprožnega trga dela opozarja tudi dr. Polona Domadenik z ekonomske fakultete (glej denimo Konkurenčnost slovenskega trga dela v razmerah globalne konkurence, HRM, 2007), saj po njenem mnenju toga delovnopravna zakonodaja povečuje stroške podjetij, brezposelnim pa zmanjšuje verjetnost nove zaposlitve. Domadenikova v svojih analizah trga dela opozarja tudi na spornost odpravnin, saj je država z zakonsko predpisanimi odpravninami kaznovala tudi podjetja, ki so na robu propada. Podjetja, ki jih kriza sili v odpuščanje delavcev, morajo tem izplačati še odpravnine, kar slabim podjetjem dodatno zmanjšuje možnosti preživetja. V zvezi z odpravninami Domadenikova zagovarja stališče, da bi morala država odpravnine zamenjati z nadomestili za brezposelne, s čimer bi država prevzela tudi socialno vlogo podjetij.

Gnili kompromis o reformi trga dela

V ponedeljkovih Financah je kolega Borut Godec v uredniškem komentarju Delodajalci brez kompasa opozoril na neobičajno kompromisno držo delodajalcev pri pogajanjih o spremembah zakona o delovnih razmerjih. Pred pogajanji so se delodajalci glasno zavzemali za korenito reformo trga dela in nižje stroške dela (tudi odpravo odpravnin), na pogajanjih pa teh stališč niso pretirano zavzeto zagovarjali. Zahtevam delodajalske strani so ves čas goreče nasprotovali sindikati, ki so javno sporočali, da se ne bodo odpovedali uzakonjenim odpravninam. Tretja pogajalska stran v socialnem partnerstvu – Janševa vlada – se je po razrešitvi ministra Drobniča spremenila v ustrežljivo deklo sindikalnim zahtevam. Tako smo glede odpravnin na koncu dobili le kozmetični popravek zakona o delovnih razmerjih, ki predvideva, da pri odpovedi, ko delodajalec delavcu najde novo zaposlitev, delodajalcu ne bo treba izplačati odpravnine delavcu, če se bo njegov novi delodajalec zavezal, da mu bo upošteval delovno dobo pri obeh delodajalcih.

Razplet pogajanj o zakonu o delovnih razmerah moramo povezati z dejstvom, da so vsi udeleženci socialnega dialoga – delodajalci, sindikati in vlada – prikrito zadovoljni z veljavno ureditvijo trga dela. Ta podjetjem omogoča, da se izognejo visokim stroškom odpuščanja redno zaposlenih z množično uporabo začasnega zaposlovanja, saj zaposleni za določen čas niso upravičeni do odpravnine. Takšna ureditev ustreza tudi sindikatom na čelu s prvim sindikalistom Semoličem, ker varuje zlasti delovna mesta starejših delavcev. Z njo je ne nazadnje zadovoljna tudi Janševa vlada, ki je brez kritičnega odziva javnosti zavrgla obljube o reformi trga dela iz leta 2005.

Namesto korenite reforme trga dela smo dobili gnili kompromis o reformi trga dela, ki bo še povečal starostno segregacijo na trgu dela na škodo mlajših generacij in podjetjem onemogočil, da bi se v času globalizacije iz socialnih ustanov prelevila v konkurenčne igralce na globalnem trgu.

 

 

Stanislav Kovač je ekonomist.

 

Komentarji izražajo stališča avtorjev in ne nujn

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem | 1 komentar »