PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Arhiv za 3.06.2007

Prisile, goniči, driverji vs. možnost izbire

Objavil pavel dne 3.06.2007

V kakršnekoli stiske se človek spravi sam ( pa čeprav takrat mislimo, da nas drugi ali življenje odplakne vanje), vedno čas dela svoje. Nekatere, ki se pustiju, čas pozdravi. Druge, ki ostajajo trdovratni, trmasti, pa ne.

V nas delujejo razne prisile, ki nas ženejo, pa se dostikrat tega ne zavedamo. Ena od takih pogostih prisil je, da se trudimo, da bi nas drugi imeli radi. (Driver Please you, PROSIM IMEJTE ME RADI, kajti drugače ne obstajam več).  Trudimo se jim ugajati. Če nas ljubljena oseba zavrne, potem se nam vse v življenju podere in me nihče nima rad. To je pač pretežko.

Nasportje prisilam v naši notranjosti ni svoboda, temveč MOŽNOST IZBIRANJA. Kadar te strasti gonijo, da ne vidiš druge poti, takrat je jasno, da nočeš ne izbirati, ne misliti, ne odgovarjati za izbiro, temveč se prepuščaš prisili in strasti.

Kakorkoli že: odrasel človek izbira na vseh svojih poteh.

Tudi na poteh prijateljstva in partnerske zveze. Neka zdrava distanca je nujna, zato da lahko odraslo iščem informacije, jih analiziram, vrednotim, razlikujem in na koncu odgovorno izbiram.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v vzgoja samega sebe | Brez komentarjev »

Razvajenost v zrelih letih

Objavil pavel dne 3.06.2007

Zadnjič sem bil na predavanju Bogdana Žorža.

Žorž je povedal, da je rezultat razvajanja otroka ta, da razvajen otrok v odrasli dobi ne zna reševati življenjskih problemov, zato se mu ti problemi kopičijo, ga vedno bolj pritiskajo in dušijo.

Zato tak človek beži v ugodje, v sanjarjenje, v fantazije, v zasvojenosti. Zasvojenosti so lahko materialne ( droga, zdravila, alkohol, seks, pretirano delo oz. kariera, ..) ali nematerialne ( zaljubljenost => oz. “odvisnost od odnosa”, gledanje TV oddaj, sanjarjenje, PC igrice, TV, igre na srečo, infantilna vera, ideologija)

Sicer Žorž ne loči:

  1. pre-zaščitenega otroka ( starši delajonamesto otroka in ga ščitijo pred trpljenjem)
  2. razvajenega otroka ( starši ne postavljajo otroku mej, ne kritizirajo slabih obnašanj, ne dajejo otroku realno dosegljivih zahtev).
Še moja opažanja pri delu z ljudmi, ki so danes v srednjih letih in sem pri njih zaznal pojav ” razvajenega otroka”:

1. kadarkoli se pojavi kak problem, naloga in delo: ti ljudje postanejo živčni, eksplozivni, nemirni, agresivni. Ponavadi hočejo z eskalacijo agresivnosti doseči, da nekdo drug reši problem namesto njih.

2. velika agresivnost: ti ljudje postanejo zelo hitro verbalno in tudi fizično nasilni in nevarni. Sploh kadar jih nekdo prebere in jim kdaj upa povedati kakšno kritiko njihovih dejanj, kar jim večina ne upa, ravno zaradi njihove agresivnosti.

3. ti ljudje so ponosni na svojo “slabo” obnašanje, ki ga sami vidijo kot fascinantno in izjemno. Npr. ponosni so na TRMO, ki je izrazito infantilno čustvo. Npr. ponosni so na uporništvo, ki je prav tako za odraslo osebo infantilna drža.

4. ti ljudje bodo skoraj VEDNO v konfliktu videli krivca zunaj sebe: enkrat je kriva družba, drugič starši, tretjič prijatelji,… Uganite kdo ni nikdar kriv?

Oni sami! Ker so nezmožni sprejemati odgovornost za svoja dejanja.

5. ne sprejemajo kritike, ne zmorejo sprejeti kritike na svoj račun

6. živijo pri starših in se tam hranijo, tam jim perejo, plačujejo položnice, pospravljajo stanovanje

7. nimajo službe ali službo hitro menjavajo

8. težko se spravijo v trajen partnerski odnos

9. neodgovorno ravnajo s stvarmi, z denarjem, ljudmi in s sabo

10. veliko časa v dnevu porabijo za ZABAVO in POČITEK. Za njih je delo oz. napor že to, da si najdejo zabavo in mesto počitka.

11. znajo odlično leporečiti drugim, jim govoriti o idealih. Včasih tudi sami verjamejo tem idealom. Ne bom rekel, da ” znajo lepo pripovedovati pravljice”, ker prave pravljice učijo kako se rešujejo problemi: z iskrenostjo, pogumom, dobrimi odnosi in trudom se reši vsak problem.

12. So izvrstni manipulatorji ljudi. Tako kot so v otroški dobi okrog mezinca navijali mamo in očeta, ter kasneje učiteljice, jim ta veščina pride prav tudi sedaj. Morda je to edina veščina poleg iskanja izgovorov, ki jo obvladajo perfektno.

13. zlorabljajo alkohol, tobak, drogo, bolniške, ..

14. se velikokrat dolgočasijo

15. so velikokrat depresivni, brezciljni. Se radi veliko smilijo sami sebim. Hipohondri. Samomorilni.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v vzgoja samega sebe | Brez komentarjev »

Šrotova pivska družina

Objavil pavel dne 3.06.2007

Komentar:

Public enemy: Šrotova pivska družina

Stanislav Kovač
Stanislav Kovač, kolumnist Financ
finance@finance.si

 

Kapitalsko in politično vpliven imperij Laščanov

Prvi mož Istrabenza in njegov prihodnji največji lastnik Igor Bavčar je poleti 2004 v velikem intervjuju Sobotne priloge Delo javno napovedal vzpostavitev nekaj močnih gospodarskih jeder v Sloveniji. Sedanji lastniški prevzem Dela, ki ga je izvedla štajerska Pivovarna Laško, potrjuje Bavčarjevo napoved, da bo Slovenijo v prihodnje kapitalsko obvladovalo nekaj bogatih družin.

Po Janševem prevzemu vlade in Janševi nepregledni prodaji Mercatorja Bavčarjevemu Istrabenzu in Šrotovi Pivovarni Laško sta se na kapitalskem zemljevidu Slovenije kapitalsko okrepili zlasti Bavčarjevo primorsko jedro in Šrotovo štajersko jedro. Gre za dve izredno vplivni poslovni družini, ki bosta imeli v prihodnje odločilno besedo pri kapitalski in politični podobi Slovenije.

Kučanova štajerska družina

Da bi razumeli današnjo in prihodnjo kapitalsko podobo politično vse bolj vplivne štajerske družine okoli Pivovarne Laško in njenega prvega moža Šrota, se je treba vrniti v leto 2001, ko je tedanja Drnovškova vlada sprejela vladni program o prodaji dveh ključnih državnih bank NLB in NKBM. Delna privatizacija NLB pod okriljem belgijske KBC, ki ji je javno najbolj goreče nasprotoval prvi forumovec Kučan, je bila izvedena leta 2002, medtem ko je bila privatizacija mariborske bančno-zavarovalniške skupine NKBM ustavljena zaradi močnega političnega lobiranja različnih interesnih skupin.

Ravno v času sprejemanja vladnega privatizacijskega programa o NLB in NKBM leta 2001 se je takratni predsednik države Kučan udeležil slovesne akademije ob desetletnici Probanke in se prvič neposredno javno vpletel v privatizacijo državnih bank. Takrat je postavil idejne temelje Foruma 21 o zaščiti nacionalnega interesa v gospodarstvu in oblikovanju lastniško prepletenega omrežja nacionalnih šampionov kot ekonomsko in politično vplivne interesne skupine. Kučan je pred avditorijem številnih direktorjev dejal, da moramo v slovenskih rokah obdržati lastništvo gospodarstva in bank, s katerimi smo tradicionalno povezani.

Tri leta pozneje, ko je ustanovil Forum 21, se je pokazalo, da njegov govor na slovesnosti Probanke ni bil naključen. Direktorica Probanke Romana Pajenk je postala ustanoviteljica Kučanovega foruma. Član foruma je postal tudi nadzornik Probanke in prvi mož Perutnine Ptuj Roman Glaser. Med pomembne štajerske forumovce se je vpisal tudi nekdanji predsednik uprave NKBM Črt Mesarič, ki se je na ta položaj zavihtel le nekaj mesecev po ustavitvi njene privatizacije leta 2002. Navedene forumovce je med drugim družila lastnost, da so odigrali pomembno vlogo pri zaščiti lastniških interesov Pivovarne Laško v razvpiti pivovarski vojni za Pivovarno Union, kjer je ključno vlogo odigral dolgoletni prvi mož štajerske pivovarne Tone Turnšek, prav tako član Foruma 21. Med pomembnimi člani Kučanove štajerske družine okoli Pivovarne Laško je tudi Herman Rigelnik, ki lastniško nadzoruje Autocommerce.

Našteti člani Kučanove štajerske družine imajo skupni imenovalec v vplivni štajerski finančni družbi z imenom Infond holding, ki je središče štajerskega pivskega imperija.

Infond holding – središče štajerskega imperija

Štajersko lastniško omrežje okoli Pivovarne Laško se je v tranziciji postopoma vzpostavilo okoli skupine finančnih družb, ki so izšle iz pidovske industrije in so delovale pod skupno oznako Infond (ID, ID1, Infond holding, Infond holding 1). Večinsko lastništvo Infondovih finančnih družb je bilo razdeljeno med družbe bančno-zavarovalniškega sistema NKBM in Radensko, ki je bila v večinski lasti Pivovarne Laško. Hkrati so bile Infondove finančne družbe največji posamezni lastnik štajerske pivovarne. Med Pivovarno Laško in Infondovimi družbami se je ob pomoči NKBM vzpostavilo klasično navzkrižno lastništvo, ki je zagotavljajo dolgoletno lastniško simbiozo med štajersko pivovarno in banko.

Lani so se zgodile tektonske lastniške spremembe v središču štajerskega lastniškega omrežja. Iz lastništva dveh ključnih Infondovih družb – Infond holding in Infond holding 1 – so nenadoma izstopili največji lastniki Radenska in družbe bančno-zavarovalniškega sistema NKBM, ki delujejo pod neposrednim nadzorom Janševe koalicije. Na štajerskem lastniškem zemljevidu se je pojavil povsem novi in doslej neznani igralec z imenom Kolonel. Gre za podjetje, ki ga mediji neuradno povezujejo z vodstvom Pivovarne Laško (glej grafikon). Kolonel je od Radenske (Pivovarna Laško) in družb iz sistema NKBM (Janševa koalicija) na hitro prevzel večinsko lastništvo v družbi Infond holding 1, ki se je preimenoval v Center Naložbe. Sočasno je prišlo do velikih lastniških premikov tudi v Infondu holdingu, kjer je postal največji posamičen lastnik Center Naložbe (22,36 odstotka). V Infondu holdingu se je okrepilo tudi lastništvo treh družb, ki so pod neposrednim nadzorom članov Kučanovega foruma; AC-Kapital (Rigelnik), Perutnina Ptuj (Glaser) in Probanka (Pajenk) so s skupaj 36,16 odstotka Infonda holdinga dejansko največji skupinski lastnik družbe. Družbe Foruma 21 in družba Kolonel prek Centra Naložb obvladujejo več kot polovico Infonda holdinga.

 

Za razumevanje štajerskega lastniškega omrežja sta ključni prav družbi Center Naložbe in Infond holding, ki sta s 35,6-odstotnim lastništvom v Pivovarni laško daleč najpomembnejši lastnici Šrotove pivovarne. Kar pomeni, da so lastniki Centra Naložb in Infonda holdinga hkrati tudi lastniški gospodarji nad slovensko industrijo pijač (Laško, Union, Fructal, Radenska), največjo trgovsko skupino Mercator in dvema medijskima velikanoma Delo (Slovenske novice) in Večer.

Šrotova družina

Opisano lastniško omrežje okoli Pivovarne Laško kaže, da družbe Foruma 21 in družba Kolonel prek Centra Naložb dejansko obvladujejo več kot polovico Infonda holdinga, ki je skupaj s Centrom Naložbe glavni lastnik Pivovarne Laško. Ključni igralec v štajerskem lastniškem omrežju je družba Kolonel, ki jo mediji neuradno povezujejo s prvim človekom Pivovarne Laško Boškom Šrotom.

Šrotova štajerska družina ima močno politično ozadje v vladni stranki SLS, saj je podpredsednik SLS in celjski župan Bojan Šrot brat prvega moža Pivovarne Laško Boška Šrota. Ni naključje, da je podpredsednik SLS Bojan Šrot napovedal kandidaturo za predsednika SLS ravno v minulih dneh, ko je njegov brat na hitro zamenjal nadzorni svet Dela in vanj imenoval najzvestejše kadre na čelu z Andrijano Starina Kosem, nekdanjo Janševo zaupnico pri nepregledni prodaji Mercatorja Pivovarni Laško in Istrabenzu. Da ima Šrotov dokončni prevzem Dela politično ozadje, kaže tudi nadvse prijazen intervju v ponedeljkovi izdaji Dela z mariborskim županom SLS Francem Kanglerjem, sicer tesnim prijateljem podpredsednika SLS Bojana Šrota. Kangler je intervju v Delu sklenil s pomenljivim sklepom, “da bo Slovenija dobila močno SLS, ki jo država še kako potrebuje”.

Bliskovita politična kariera mariborskega župana Kanglerja razkriva dejansko politično moč Šrotovega pivskega imperija, katerega lovke sežejo v ključne medijske hiše. Politik Kangler je kot poslanec SLS leta 2001 zaslovel kot veliki zagovornik zaščite nacionalnih interesov v gospodarstvu, ko je bil pobudnik peticije, naj tedanja Drnovškova vlada NKBM ne proda tujcem. Konec leta 2001 je politik Kangler svoj ekonomski nacionalizem razširil v pivovarski vojni s poslansko pobudo za ustanovitev holdinga slovenskih pivovarn, kjer je zbral 57 poslanskih podpisov. Kanglerjev ekstremni ekonomski nacionalizem se je lani udejanjil z župansko zmago v Mariboru. Njegova ideologija ekonomskega nacionalizma je tudi prevladujoča ideologija SLS, ki jo v Sloveniji neposredno uteleša tranzicijska zgodba o kapitalsko, medijsko in politično vplivni družini Šrot.

Prevzem Dela in privatizacija NKBM

Vladna stranka SLS je tista stranka Janševe koalicije, ki je leta 2004 pogojevala vstop v koalicijo z neposredno zahtevo, da mora banka NKBM ostati v večinski slovenski lasti. Povsem iste zahteve je že leta 2001 ob slovesni akademiji desetletnice Probanke postavil tudi Kučan. Ideologija ekonomskega nacionalizma SLS in Foruma 21 ima skupne korenine v privatizacijski ideji o slovenskem lastništvu bančno-zavarovalniškega sistema NKBM. Predstavljeni grafikon namreč razkriva, da sta finančni družbi Center Naložbe in Infond holding tisti finančni točki na zemljevidu štajerskega finančnega mozaika, kjer se dejansko združujejo lastniški interesi Kučanove in Šrotove družine. Z lanskim nenadnim umikom bančno-zavarovalniškega sistema NKBM iz Infondovih finančnih družb so se vzpostavili vsi pogoji, da družbi Center Naložbe in Infond holding postaneta tudi vplivni lastnici NKBM.

Najnovejša zgodba o Šrotovi dokončni podreditvi Dela in nepričakovani zamenjavi članov nadzornega sveta časopisa z najbolj zvestimi Šrotovimi kadri ni povezana samo z medijsko propagando in s prihajajočim predvolilnim obdobjem, ko naj bi Slovenija – kot je v ponedeljkovem Delu napovedal mariborski župan Kangler – dobila močno SLS na čelu z družino Šrot. Kadrovske rošade med nadzorniki Dela in posledično Šrotovimi medijskimi vojaki so povezane tudi z napovedano vladno privatizacijo NKBM, ki je eden od glavnih manjkajočih koščkov v lastniškem mozaiku Šrotove pivske družine.

 

Stanislav Kovač je ekonomist.

Refleksija:

V Sloveniji nimamo kapitalističnega, demokratičnega sistema, temveč FEVDALIZEM. Nimamo meščanov, temveč malomeščane in proletarce.

Vlada nekaj fevdalnih družin, ki so si na razno razne načine ( predvsem politične, s spodbujanjem nacionalizma, socializma, demagogije in s kriminalom) prigrabile ogromno bogastva in moči. Le tega sedaj uporabljajo za pritisk na vse vzvode v državi. Tako da pravna država sploh ne funkcionira.

Nimam nič proti bogastvu in moči, če si jih človek pridobi na pošten način:

  1. z delom
  2. z znanjem
  3. z legalnimi sposobnostmi
  4. s tveganjem lastnega kapitala
Tukaj pa imamo primer, da so glede teh kriterijev, ti ljudje prišli do kapitala in oblasti milorečeno na lahek način. Zato bodo sigurno ta kapital zapravili na lahek način.

Taki ljudje se pojavijo tudi v kapitalizmu, v zrelih demokratičnih državah ( recimo bogat razvajen otrok podeuje gospodarski imperij po umrlih starših). A tam imajo škodo samo oni, tukaj pa jo imamo vsi, kajti institucije ne delujejo, in tudi ostali se moramo potapljati z njimi, ker se ne znajdejo v realnem svetu, v globalizaciji.

Problem pa je v tem, da bodo zavirali celotno družbo, zavirali napredek in svobodo vseh državljanov, konzervativno bodo branili svoj kapital na račun tiščanja v bedi vseh državljanov, da kapitala ne bi zgubili na lahek način. Vsi v tej državi bomo talci počasnega gospodarskega propadanja teh klanov. Kajti v realnem podjetništvu se ne znajdejo, kajti tudi do kapitala so prišli mimo poštenega podjetništva, truda, znanja, dela, sposobnosti, izkušenj in tveganja.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v gospodarstvo oz. ekonomija | Brez komentarjev »

Lenoba

Objavil pavel dne 3.06.2007

Ona – Torek, 22.05.2007 

Sedem smrtnih grehov 

Sedmi smrtni greh: lenoba

Tor 22.05.2007

.

Slovarska definicija: samostalnik ženskega spola, izhaja iz latinske besede prigritia. Označuje odpor do dela, nemarnost, brezbrižnost.

 .

Po Katoliški cerkvi: vsa živa bitja, ki se gibljejo, si morajo prislužiti vsakodnevno hrano z znojem svojega obraza in ne smejo ves čas misliti le na varne in takojšnje rezultate. Lenoba je pomanjkanje fizične in duhovne moči, ki izpridi dušo in vodi v žalost in depresijo.

 .

V zgodbi iz ustnega ljudskega izročila: Takoj ko je Juan umrl, se je znašel v prečudovitem kraju, obdan z udobjem in lepoto, o katerih je sanjal. Pojavila se je oseba, oblečena v belo. »Pravico imaš do vsega, kar ti srce poželi: katere koli hrane, užitka, zabave,« je rekla.

Navdušeni Juan je tako počel vse, o čemer je sanjal vse svoje življenje. Po nekaj letih zadovoljstva je poiskal osebo v belem: »Naredil sem že vse, kar sem želel,« je rekel. »Zdaj pa bi rad nekaj delal, da bi se počutil uporabnega. «

»Zelo mi je žal,« je rekla oseba v belem, »toda to je edina stvar, ki ti je ne morem omogočiti. Tukaj ni dela.«

»Torej se bom moral neskončno dolgo predajati dolgočasju? Tisočkrat raje bi bil v peklu!«

Oseba v belem je prišla in mu čisto tiho dejala: »Ja, kje pa misliš, da si?«

 .

Po Winnieju Albertu: Kako naj družba preživi, ko pa je vsak dan bolj odvisna od zamrznjene hrane, takojšnje fotografije, krompirjevega pireja, hitrega branja in kalkulatorjev?

 .

Sociologija lenobe: Oba: ta, ki dela preveč, in ta, ki ne želi delati, počneta isto – pobegniti želita pred naravnimi problemi, ki jih imata kot človeški bitji, izogibata se razmišljanju o bližnji realnosti in odgovornosti, prirojeni normalnemu življenju. (Vir: The compulsive worker, Oxford, 2001)

 .

 

V budizmu: Lenoba je tradicionalno ena od vodilnih ovir pri spodbujanju duše. Manifestira se v treh oblikah:

  1. z lenobo udobja, zaradi katere ostajamo na istem mestu;
  2. lenobo srca, ko ostanemo brez poguma in brez spodbude, in nazadnje
  3. z lenobo zagrenjenosti, ko nima nobena stvar več smisla in nam ne pomeni prav nič – ko nismo več del tega sveta. (Vir: Pema Šodron in Šambala Sun, november 1998).

Komentar iz Tao Te Kinga: Človek na poti se prilagodi Poti. Kreposten človek se prilagodi Kreposti. Človek, ki nekaj izgubi, se vda Izgubi. Ta, ki se prilagodi Poti, ga ta z veseljem sprejme. Ta, ki je kreposten, ga sprejme Krepost. Ta, ki se vda izgubi, ga sprejme Izguba.

.

Torej, skorajda v sredini leta 2007: Navajeni smo se spraševati: Od kod prihaja navdih? Kje je veselje do življenja? Ali je ves ta trud vreden, ko pa je minilo vse leto, ko sem se trudil preseči svoje meje, preživljal sem družino, ravnal najbolje, kot se je dalo, in celo kljub vsemu temu nisem dosegel tega, kar sem želel?

Bojevnik luči razume, da je prebujanje dolg proces in da je za dosego cilja treba uravnotežiti načrtovanje in delo. S premišljanjem o tem, česar nisem dosegel, ne bom dosegel spremembe; ravno nasprotno, v teh vprašanjih gre za zarodek brezdelja, pomanjkanje spodbude. Da, morda smo naredili vse prav in rezultati niso vidni, toda prepričan sem: so rezultati. Zagotovo se bodo razodeli, ko bomo nadaljevali svojo pot – če se bomo vdali zdaj.

Veselo delo vsem.

 

Piše: Paulo Coelho

  • Share/Bookmark

Objavljeno v sedem (7) smrtnih grehov | Brez komentarjev »