PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Arhiv za 2.06.2007

Intervju z M. Gantarjem, KD Group

Objavil pavel dne 2.06.2007

Matjaž Gantar, direktor KD Group

»Ljudje iz biznisa smo kar vsi strankarsko neobčutljivi«

JENKO Miha, PEČAUER Marko, Sob 02.06.2007

Ko je prejšnji teden liberalna demokracija predstavila svoje kadrovske okrepitve, je vest, da bo Matjaž Gantar prevzel vodenje njenega gospodarskega odbora, skoraj zasenčila nastop kandidatke za novo predsednico stranke Katarine Kresal. Direktor KD Group, ene finančno največjih korporacij v državi – sam se pohvali, da podjetje v državni proračun z davki prispeva cel odstotek –, je doslej veljal za bližnjega sopotnika ljudske stranke, s tem pa tudi vladne koalicije. Ko se je njegovo ime začelo pojavljati v družbi z opozicijsko LDS, so se vklopili mnogi alarmni zvonci. Ali se gospodarstvo odvrača od vladajoče koalicije? Se je zdaj gospodarstvo začelo vmešavati v politiko? Sam pravi, da so takšne teze hecne.

Znani ste po izjavi: »Politika me ne bo zanimala, dokler ne bo kritične mase. Samo Jezus je bil sposoben učiti trop idiotov. Jaz pa nisem Jezus.« Kaj se je zdaj spremenilo, da ste se pridružili LDS? Ste tam našli kritično maso, da Jezusa niti ne omenjamo?

Zanimiva izjava. Čeprav se je ne spomnim dobro. Kritične mase še vedno ni, da bi bili lahko optimistični glede bolj radikalnih sprememb, ki so potrebne. To pridruževanje, barvanje in grupiranje v slovenskem prostoru pa se mi zdi pretirano. Razumljivo je, da politični prostor obstaja, ni pa mu podrejeno čisto vse. Katarina Kresal me je prosila, ali bi malo pomagal, pa sem rekel, da lahko. Še vedno pa sem optimist in upam, da bo nekoč dovolj kritične mase za malo bolj resne spremembe.

Od kod pa poznate Katarino Kresal?

Iz posla. Ona dela v odvetniški pisarni Senica in pri poslih, s katerimi se mi ukvarjamo, so odvetniki pogosto angažirani.

Se vam zdi sposobna za mesto predsednice stranke?

Mislim, da je. Katarina je odvetnica, kar marsikaj pomeni. Je odvetnica iz ene naprednejših pisarn, iz pisarne, ki se loteva zahtevnejših primerov. Pravniki, še posebno pa odvetniki, morajo operirati z dejstvi. To bi lahko bila osvežitev v slovenskem političnem diskurzu. Dejstva, borba dejstev.

Duhoviti komentarji, ki krožijo v javnosti v zadnjih dneh, pravijo, da ste v delnice LDS investirali zdaj, ko so poceni, prav tako pa ste s tem, da ohranjate delnice SLS, razpršili politično tveganje.

Tudi jaz sem opazil te komentarje. Zdijo se mi zabavni, ampak sam tega nisem tako gledal. Sodelujem z ljudmi, ne z institucijami. Ne obremenjujem se s tem, v katerem klubu je kdo in kakšne barve je, ampak me zanimajo stališča in ali je možno kaj premakniti. Ker pa nisem strankarsko vezan človek in niti ne razumem prav zelo natančno razlik med našimi strankami, se bolj koncentriram na sodelovanje z ljudmi. Sodelovati poskušam s tistimi, ki si prizadevajo za to, kar se tudi meni zdi primerno. Meni se zdijo liberalci skoraj vsi. Ko je govor o gospodarskih vprašanjih, ne vidim razlike med, recimo, Janšo in LDS.

Rekli ste, da vam ni važno, v katerem klubu je kdo. Ampak sami ste stopili v en klub.

Ravno tako, kot sem stopil v prejšnjega. Ko se je zdajšnja oblast pripravljala na volitve, so naredili Zbor za republiko …

Kjer ste sodelovali tudi vi.

Bil sem povabljen in sem šel. Zato ker si želim sprememb. Zdaj pa me je naprosila Katarina, ki je sprejela kar zanimiv izziv, kandidaturo za predsedovanje stranki. Stranka ima seveda svojo dinamiko in deluje v okviru organov. Ne obremenjujem se kaj dosti s tem, kako v LDS imenujejo plenum, ki se bo ukvarjal s specifičnimi vprašanji. Zaradi mene ga lahko imenujejo gospodarski odbor ali pa zbor za nekaj ali forum za že kaj. Pri nas se pretirava s tem, da se ljudi barva v določene barve, če se pojavijo v nekih forumih, zborih in odborih. Ne bi bilo slabo, če bi bilo pri teh stvareh več dobronamernosti. Volitve so še precej stran, jaz pa se ne vidim v taki službi, kjerkoli v oblastnih strukturah.

Torej vas morebitno mesto ministra ne zanima?

Ne, ne. Tukaj imam toliko dela in izzivov, da ne bi zamenjal. Voljan sem pomagati, da pa bi šel uradovat, pa ne. Saj priložnosti za to je bilo v preteklosti že več. Funkcije ministra so mi že bile ponujene, pa sem jih moral zavrniti. Imam odgovornost do delničarjev, vlagateljev v sklade, do zaposlenih, predvsem pa imam še veliko načrtov za naprej.

Kaj pa boste napisali v gospodarski program LDS? Kakšne bodo tukaj vaše prioritete?

Tega se bomo lotili počasi in s premislekom. Narejeno ni še nič. Odbor se mora še sestaviti. Časa je skoraj eno leto, tako da je o tem zdajle čisto prezgodaj govoriti.

Ali bo to liberalni program, kot izhaja iz imena stranke? Se strinjate z neoliberalnimi pogledi mlajših ekonomistov, s katerimi ste sodelovali tudi v strateškem svetu, recimo z Mrkaićem, Damijanom, Mastenom, Polancem?

Se kar strinjam z njimi. Ne razumem pa točno, kaj naj bi pomenilo »neoliberalno«. Vem, kaj so liberalni koncepti, neoliberalne pa razumem bolj kot psovko nasprotnikov liberalizma. Bi pa ob tem dodal: mislim, da se za liberalne koncepte zavzemamo vsi. Ker kaj pa je liberalizem: svoboda posameznika, vladavina prava, ločitev cerkve od države, gospodarstvo z zasebno lastnino, država z omejeno močjo, koncept, da ni žrtve brez zločina. To so temeljni postulati liberalizma. Večina politikov pri nas se zavzema za te stvari. Zato velja, kot že celotno poosamosvojitveno obdobje: desni niso pravi desni, levi niso pravi levi. Kot je nekoč rekel Črt Jakhel: pri nas so pikčasti in progasti. Z razlikami se pretirava. Še največja distinkcija med strankami so – na žalost – vprašanja iz naše polpretekle zgodovine, ne pa vprašanja našega napredka, kam bi želeli iti. Glede tega bi hitro lahko dosegli konsenz. Se pa potem začne zapletati pri dnevni realni politiki, ko izpade, da – kot recimo afera Sova – so v našem političnem vsakdanjiku pomembnejše druge teme kot pa gospodarske.

Vam se afera Sova ne zdi kakšna velika reč?

Afera Sova je že velika reč. Nič ne rečem. Ampak pri nas imamo vedno samo afere takega tipa. To je težava.

Pred volitvami 2004 ste na prigovarjanje bratov Podobnik napisali gospodarski program SLS in vanj vključili tudi varovanje nacionalnega interesa. Ali boste to poanto vključili tudi v gospodarski program LDS?

Kako bo naše programsko sodelovanje izgledalo, je ta trenutek nemogoče napovedati. Kar nekaj nas bo poskušalo skupaj modrovati. Takrat sem izpostavljal ta vprašanja, ki se mi zdijo še vedno pomembna in se z njimi pri nas premalo ukvarjamo. Sicer sem bil takrat marsikje narobe razumljen in so me nekateri začeli označevati za domačijskega ekonomista. Sam nisem mislil in še vedno ne mislim tako. Treba je biti odprt za tuj kapital, za današnjo paradigmo: globalizacija, odprtost, prost pretok kapitala, delovne sile in blaga.

Vseeno pa se je treba vprašati, kdo smo, kaj smo in kam gremo. Teh diskusij je premalo. Pri nas vlada odsotnost politične ekonomije. Glavna paradigma preteklih dvanajstih, petnajstih let je bil gradualizem. Ki je sicer čisto v redu, če gradualistično deluješ v smeri, za katero si se zavestno odločil. Meni se je cilj vključevanja v Evropsko unijo in Nato ves čas zdel premalo. Ko se nekam odpraviš, moraš vedeti, zakaj si se odpravil tja in kaj boš imel od tega. Potrebne so strategije. Politika zadnjih petnajstih let se tematike gospodarstva loteva narobe. S podjetji, ki so v posredni državni lasti, se politika površno zelo rada ukvarja – površno v smislu, kdo bo direktor, kdo bo v nadzornem svetu ipd. –, nič pa se ne ukvarja s »Slovenijo, d. d.«. Naloga politike je Slovenijo kot gospodarski prostor postaviti na zemljevid in jo narediti prepoznavno, ne pa posameznih podjetij. To je naloga lastnikov podjetij, podjetnikov in direktorjev v teh podjetjih. Država pa mora ustvariti razmere.

Poglejte recimo primer Irske. Je med mlajšimi članicami, pa je danes skoraj najbolj razvita država Evropske unije po dohodku na prebivalca. To se da narediti v 25 letih. Mi smo pa 15 let pravzaprav zamudili. Seveda bo nad tole moje izjavo večina politike, še najbolj LDS-ove, čisto ogorčena, češ da to ni res. Pa vendarle je. Kolikor je majhna država po svoje ranljiva, ker je odvisna od velikih igralcev v svojem okolju, je po drugi strani tudi zelo okretna. Zgodbe o uspehu je možno poiskati v nišah. Mi teh nismo nikoli intenzivno iskali. Pa bi jih morali. Naš cilj bi moral biti, da postanemo ena od bolj razvitih evropskih držav.

Do nedavna ste bili prav pri vrhu oblasti, v strateškem svetu za gospodarske zadeve pri predsedniku vlade. Ali ste tam kdaj predlagali kaj v smislu teh idej, o katerih zdaj govorite, kaj bi morali narediti za Slovenijo, d. d.?

Kadar imam priložnost, kaj predlagam.

Pa so bili ti vaši predlogi upoštevani? Ali ste morda ravno zaradi tega, ker niso bili upoštevani, nedavno izstopili iz sveta?

Ja, seveda, zaradi tega.

In kaj ste, denimo, predlagali, pa ni bilo upoštevano?

Ne gre za to, da bi nekaj predlagal, pa tega niso upoštevali in bi jaz užaljeno odšel. Način in dinamika dela sta bila takšna, da nisem videl koristnosti svojega prispevka. Pri čemer nočem reči, da to ni koristen organ in da predsedniku vlade ne koristi.

Pa ste to predsedniku vlade sporočili vi osebno? Kako sta se razšla? Jezno, korektno …

S predsednikom vlade se pa kot ubogi gospodarstvenik res ne moreš raziti jezno. Midva se nisva nič razšla. Biti član takega organa je obveznost. Na seje se je treba pripravljati, prebrati moraš materiale, podajati svoje predloge. Vlagaš svojo energijo. Po drugi strani pa vsak od nas ocenjuje, kakšen je rezultat potrošene energije. Takrat ko to razmerje ni ugodno, se začneš spraševati, ali še ima smisel vlagati energijo. To je vse.

Ali si niste z odhodom iz kroga Janševih gospodarskih strategov in vstopom v opozicijsko LDS kot poslovnež zabili avtogola – glede na to, da so pri nas pri sklepanju poslov dobri odnosi z oblastjo včasih ključnega pomena?

Desetletje in več mi je uspelo delovati brez posebne naklonjenosti oblasti. Verjetno bi mi šlo še bolje, če bi imel naklonjene odnose. Nisem pa opazil niti kakšne posebne naklonjenosti zdajšnje oblasti. Pa ne bi hotel, kar se mi rado podtika, interese uveljavljati zunaj ustaljenih procedur. Kot recimo naš interes za vstop v bančni sektor – ta interes imamo, nikoli pa si nismo predstavljali, da bi to potekalo drugače kot na transparenten način.

Gledano od daleč: bili ste v vladnem strateškem svetu, ga zapustili in šli k opozicijski stranki v soroden organ. Videti je, kot da ste zamenjali barve.

Saj sem povedal, da sam tega ne gledam tako. Se pa zavedam, da tak pogled obstaja. Ne vidim pa razloga, da si zaradi večinskega mnenja ne bi dovolil svoje svobode. Res ne vem, zakaj ne. Nisem bil v SLS-ovih organih, v strateški svet sem bil povabljen, ampak saj v strateškem svetu so zdaj celo člani opozicijskih strank, recimo dr. Križanič. V SDS nisem vstopil, nisem bil niti povabljen. Ne izključujem pa kakšnega povezovanja v prihodnje. Nisem jaz tisti, ki daje tempo. Imam določene izkušnje in sem jih voljan deliti s tistimi, ki politično gledano premikajo stvari v tej državi. Koliko jih ti uporabijo, pa je bolj odvisno od njih kot od mene. Nekaj vem o panogah, s katerimi se ukvarjamo. To vedenje in znanje sem pripravljen deliti z oblastjo ali pa z opozicijo, je čisto vseeno. Vseskozi poslušamo floskule, kako bo Slovenija vsak čas postala gospodarski tiger, pa kar ne postane. Nujno bi moralo biti več komunikacije na relaciji gospodarstvo-politika.

Teze, da se kupujejo politične stranke, se meni zdijo hecne. Mislim, da mora biti odnos med politiko in gospodarstvom ravno pravi. Narobe je, če so gospodarstveniki politično premočni, narobe pa je tudi, če je politika steber moči, ki kar vse ve. Vse jim je jasno, zato ker so bili izvoljeni. Ne vem, od kod naj bi ti ljudje gospodarsko problematiko tako dobro poznali, če še nikoli niso delali v gospodarstvu. To, da bi gospodarstvo naredilo prevzem nad politiko, bi bilo gotovo slabo, to, da je sodelovanja med obema premalo, je pa tudi slabo.

Kako pa gledate na uspešnost vladnega projekta reform? Kje so po vašem zdaj gospodarske reforme? So razvodenele, zastale? Navsezadnje ste bili tudi sami soavtor tega paketa reform.

Reforme so malo zastale, to je res, po drugi strani pa je treba reči, da je od vseh dosedanjih vlad Janševa vlada pokazala še največ pripravljenosti za komunikacijo z gospodarstvom, za spremembe. Mogoče so se tega lotili celo nekoliko preširoko in za kanček prepovršno. Vse skupaj pa je malo zastalo, ker ni bilo vložene dovolj energije v to, da bi se zgodili resni premiki. Skoraj noben politik noče pri nas tvegati radikalnejših potez zaradi strahu, da ne bi bil še enkrat izvoljen.

Predvsem pa je premalo komunikacije. Mislim, da niti ne bi bilo takšnega zastoja, če bi bilo več komunikacije, na kar je v svoji izjavi tudi opozoril zdajšnji predsednik strateškega sveta Marjan Senjur. To je to, o čemer je pred tem govoril Mićo Mrkaić, to je to, zaradi česar sem se jaz odločil, da ne bom več sodeloval v svetu. Premier premalo komunicira. Iz managementa sprememb vemo, da je treba spremembe vedno skomunicirati, da se moraš zelo veliko pogovarjati, iskati konsenz. Teh pogovorov ni bilo prav veliko. To nas je frustriralo in še vedno frustrira, tudi marsikoga od zdajšnjih članov strateškega sveta, ki so mi to povedali.

Pred slabim letom ste predstavili zelo ambiciozen načrt vstopa vaše KD Group v Novo Ljubljansko banko. Potem pa je vse potihnilo in iz tega projekta ni bilo nič. Takrat ste rekli, da čakate samo še na odgovor države, ali bo tudi ona participirala pri tem. Kakšen je bil odgovor? Očitno ga niste dobili oziroma ni bil ugoden za vas.

Nismo ga dobili. Projekt sem predstavil, tudi v pisni obliki, bil je izvedljiv.

Koga ste kontaktirali? Ministra Bajuka? Samega premiera?

Oba.

In zdaj? Boste šli v kakšno drugo banko? Vas morda zanima napovedana privatizacija NKBM?

Kar vem o privatizaciji NKBM, je to, kar je bilo predstavljeno v medijih. Še zdaj ne razumem čisto točno, kaj pravzaprav hočejo narediti. Mi bomo budno spremljali nadaljnji potek, vtis pa imam, da je še vedno preveč neodločnosti. Bi pa ne bi.

Vas lastniški vstop v NLB še zanima? Tudi minister Bajuk zdaj znova omenja slovenski konzorcij lastnikov. Bi bil to zanimiv projekt tudi za vas? Ste z njim sploh seznanjeni.

Ne, nisem seznanjen. Tudi težko komentiram, ali bi bil zanimiv. Potreboval bi konkretne podatke. Pod nekimi pogoji je nam zanimivo partnerstvo tudi s KBC, pod drugimi pogoji pa ne. Vprašanja, ki so relevantna pri takih poslih, so, prvič, pogled na prihodnji razvoj institucije. Drugo pa je vprašanje upravljanja institucije, kakšno je razmerje pri odločanju glede temeljnih strateških in kadrovskih vprašanj. V kombinacije, v katerih so strategije prave in imamo ustrezen vpliv na upravljanje, bi bili voljni iti, v kake druge pač ne.

KD Group se je umaknila z medijskega trga, šli ste z Dela, Dnevnika. Tudi vaši načrti, da bi investirali v bančni sistem, se niso realizirali.

Ne še.

Kam boste usmerili svojo akumulacijo? Katere naložbe v Sloveniji se vam zdijo toliko perspektivne, da boste svoj kapital in energijo usmerili vanje?

Mi smo konglomerat, svoja prosta sredstva investiramo v projekte, ki se nam zdijo obetavni. Panožno se ne omejujemo. Temeljni pogoj, ko izbiramo potencialne naložbe, je najprej vedno, da dejavnost sploh razumemo. V tisto, česar ne razumemo ali kar se nam zdi prezapleteno, ne investiramo. Sicer pa je glavni kriterij za investicijo potencialna rast podjetja. Pri tem nismo omejeni ne geografsko ne panožno. Naš osnovni posel predstavlja finančno posredništvo, zavarovalništvo, upravljanje premoženja in v prihodnje še bančništvo. Sicer pa tudi diverzificirano investiramo.

Kaj pa kake druge panoge? Zakaj vas recimo mediji ne zanimajo?

Saj nas. Mediji so občutljiva tema. Ne razumem zelo ambicij politike, ki bi jih rada nadzirala. Verjamem v neodvisne medije. Na volitvah se zmaguje tako, da prepričaš ljudi s svojimi programi, ne pa v spregi z uredništvi, ki ti pišejo slavospeve. Na medije gledam kot na posel, nič več – in nič manj. Kot sem povedal že pred časom, ko smo poskušali malo bolj vstopiti v vaš časopis: mediji so interesantni zaradi tega, ker so načeloma lokalno zaščiten posel. Sama dejavnost ni toliko konkurenčno izpostavljena, kot so druge. To ni izdelek, ki ga naložiš na kamion in ga razvažaš po svetu. Temeljna diferenciacija je jezik. Ljudje časopise radi berejo v slovenščini. Za Slovenca moraš narediti njemu prirejen izdelek. Ne moreš tukaj prodajati avstrijskega Kurierja, ker ga ne bo nihče kupil. Zaradi tega so se mediji zdeli interesantni in so še vedno načeloma interesantna naložba.

Je kateri od že »porabljenih« kandidatov za guvernerja Banke Slovenije tudi vaš favorit?

Ne, nikoli se nismo ukvarjali z guvernerji. Delno tudi zaradi tega, ker v bančništvu še nismo toliko prisotni, kot bi želeli biti. Če bi bili, bi bil guverner za nas zelo pomembna oseba. Sicer pa se za to, kdo bo guverner, pokuri čisto preveč energije.

Po novem bo predsednik Gospodarske zbornice Slovenije gospod Zdenko Pavček, ki prihaja iz kroga LDS. Predvidevam, da ste s to odločitvijo skupščine gospodarske zbornice zadovoljni.

Sem čisto ambivalenten. Nisem niti zadovoljen niti nezadovoljen. Vi pravite, da je Pavček iz kroga LDS, jaz pa pravim, da je Pavček uspešen direktor. Zdi se mi prav, da je gospodarska zbornica dobila nekoga, ki ima evidentne gospodarske rezultate, ki ni delal kariere skozi strukturo zbornice, ampak je vodil podjetje.

Ob vašem pristopu k liberalni demokraciji in ob dejstvu, da je tudi gospa Kresalova, kandidatka za predsednico stranke, partnerica uspešnega in relativno dobro situiranega odvetnika Mira Senice, so se pojavile špekulacije, da kapital prevzema LDS. Kako odgovarjate nanje?

Meni se to zdi hecen pogled. Ne verjamem, da bi bilo pametno niti da je možno, da bi v kolikor toliko demokratični državi kapital naredil kaj takega. Imamo primer ZDA, kjer na predsedniških volitvah skoraj vsakič kandidira kak milijarder, pa mu nikoli ne uspe. Interesi posameznih podjetij so v glavnem preozki, da bi lahko dali resne odgovore na širša vprašanja, ki zadevajo družbo. Očitki, da se ustvarjajo mreže in da je to nekaj slabega, pa me čisto fascinirajo. Za božjo voljo, saj vse stvari danes potekajo v mrežah. Lahko jim negativistično rečeš klani ali pajkove mreže, dejstvo pa je, da smo vsi vedno v kaki mreži. Networking je danes ena od osnovnih paradigem, ki jih učijo na poslovnih šolah. Mi pa iz tega delamo škandale. Pa to je smešno.

Dominantna mreža v tem prostoru je bil pred časom Forum 21, ki pa je po volitvah postal precej minoren. Ali je nastala zdaj kakšno nova, morda kakšna Janševa mreža?

Slovenci smo sami po sebi mreža. Ko je Janša zmagal na volitvah, sem od kar nekaj vidnih članov Foruma 21 slišal navdušenje. Presenetljivo, a če malo razmisliš, to ni nič nenavadnega. Eno so znanstva in prijateljstva, drugo pa je profesionalni interes. Če se ves dan ukvarjaš s prodajo nečesa, te zanima, kako boš to lahko prodajal v prihodnje. Vedno si vesel, če dobiš impulz, da bo šlo malo laže. Ljudje iz biznisa smo kar vsi strankarsko neobčutljivi. Nas zanima, ali se bo kaj premaknilo ali se ne bo.

Zdajšnji manifest LDS ima naslov Za ljudi pred profitom. Kot pisec novega programa lahko poveste, ali bo v novem manifestu profit dobil bolj pomembno vlogo?

Profit ima izjemno pomembno vlogo. Pri nas je premalo zavedanja, da državni proračun in vse, kar se iz njega financira, polnijo podjetja. Profit pa je motiv, zakaj sploh poganjaš neki posel. Točka odločanja, ali se še ukvarjati z njim ali ne, se lomi ravno na njegovi profitabilnosti. Če podjetje ne zmore plačati ljudi, vseh davkov in prispevkov in da mu še ostane nekaj profita, težko raste, ampak se običajno obrne v drugo smer. Profit je v kapitalizmu temeljno gibalo. Če bo veliko profitabilnih podjetij, bo Sloveniji šlo zelo dobro.

Poglejte naš primer: KD Group prispeva v državni proračun blizu enega odstotka. Lani smo plačali okoli 50 milijonov evrov davkov, kar je okoli 0,8 odstotka prilivov v državni proračun. To seveda pomeni, da moramo zaposliti dovolj ljudi in da moramo prodati dovolj storitev in izdelkov, da lahko damo ljudem plače in plačamo davke, na koncu pa nam nekaj malega še ostane.

Se strinjate z oceno revije Manager, ki je vaše premoženje nedavno ocenila na 15,4 milijona evrov, s čimer ste 33. najbogatejši Slovenec?

Ne ukvarjam se toliko s tem.

Očitno pa se ukvarjajo drugi.

Ja, to je v redu. Sem privrženec takih seznamov. Podjetništvo je treba popularizirati. Skrb zbujajoče je, da ko izvajajo ankete med študenti ekonomske fakultete, kje vidijo svojo perspektivo, jih večina izjavi, da v državni upravi. Premalo jih vidi svojo perspektivo v podjetništvu. Takšne publikacije, kakršna je bila tista posebna številka revije Manager, so začele nastajati celo nekoliko pozno. Vedno sem trdil, da bi moral biti na vrhu takega seznama Mirko Tuš. Povsod po so svetu najbogatejši državljani trgovci in v Sloveniji ni nič drugače. Ta seznam je to dokazal.

Vam je kaj žal, da se ne ukvarjate s trgovino?

Ne. Ne držim se maksime, da zmaga tisti, ki najbogatejši umre. Delam tisto, kar mi je zanimivo. Denar mi že dolgo ni cilj, ampak ga obravnavam kot sredstvo. S stališča svojega osebnega standarda bi lahko že zdavnaj nehal. Bi mi bilo pa najbrž dolgčas.

Kakšno glasbo pa kaj poslušate kot stari punker?

Vedno poslušam radio. Že v starih časih je bilo mojim punkerskim kolegom nerazumljivo, da nimam cele zbirke plošč. Nikoli nisem imel gramofona.

Bas kitaro pa še igrate?

Še. Za hobi počnem cel kup stvari.

Kakšen moto imate pri svojem biznisu?

Rast. Rad se ukvarjam z rastočimi posli. Ko sem že ravno vprašan – malo me moti, ko se mi ves čas podtika privatizacijsko tajkunstvo. Podatki kažejo drugače. S podjetništvom sem se začel ukvarjati ravno takrat, ko so aretirali Janšo. Bil sem v vojski, imel sem veliko časa in sem iz Niša ustanavljal svojo prvo firmo. S finančnim biznisom sem se začel ukvarjati v začetku devetdesetih let. Privatizacija se je zgodila po tem. Sklad smo ustanovili 1992., privatizacijski zakon pa je prišel ‘94. leta. Privatizacijo smo obravnavali kot podjetniško priložnost, ki se je spotoma pojavila. Danes imamo v vzajemnih skladih, ki nimajo zveze s privatizacijo, milijardo dolarjev, privatizacijska aktiva – to, kar smo zbrali s certifikati – pa znaša okoli 400 milijonov dolarjev.

Imperativ pa mi je rast. Rad investiram v posle, ki imajo prihodnost, ki bodo rasli.

Miha Jenko Marko Pečauer foto Jure Eržen

  • Share/Bookmark

Objavljeno v gospodarstvo oz. ekonomija | Brez komentarjev »

Akcijski glagoli, ki pokažejo kvaliteto in globino osvojenega znanja

Objavil pavel dne 2.06.2007

TAKSONOMSKA KLASIFIKACIJA INFORMATIVNIH CILJEV (po Bloomu)

pod 1. je najšibkejše znanje, ki se potem stopnjuje do najbolj kvalitetnega znanja pod točko 7. V vsaki od točk so našteti glagoli, ki ponazarjajo razumevanje oz. stopnjo razumevanja.

  1. ¡Reproduktivno znanje:

  1. povej,
  2. navedi,
  3. opiši,
  4. naštej,
  5. ponovi,
  6. poimenuj,
  7. opredeli, 
  8. poveži,
  9. spomni se…

  • ¡Razumevanje:
    1. povzemi,
    2. povej z drugimi besedami,
    3. pripoveduj,
    4. opiši,
    5. poročaj, 
    6. informiraj,
    7. razloži,
    8. utemelji,
    9. ilustriraj,
    10. navedi nov primer,
    11. pouči druge…

  • ¡Uporaba (v teoretičnem kontekstu):
    1. razloži ob (novem) primeru,
    2. utemelji na (novem) primeru,
    3. sklepaj,
    4. napovej,
    5. reši,
    6. preizkusi,
    7. zamisli si…

  • ¡Analiza:
    1. analiziraj,
    2. razčleni,
    3. poišči elemente,
    4. ugotovi značilnosti,
    5. primerjaj,
    6. poišči podobnosti in razlike,
    7. razlikuj,
    8. ugotovi napake

  • ¡Sinteza: 
    1. zamisli si,
    2. ustvari,
    3. načrtuj,
    4. zasnuj,
    5. izmisli si,
    6. izrazi,
    7. izdelaj,
    8. oblikuj, 
    9. iznajdi,
    10. kombiniraj,
    11. preoblikuj,
    12. popravi napake,
    13. izboljšaj,
    14. prepričaj,
    15. dokaži, 
    16. zavrni,
    17. ubrani,
    18. utemelji,
    19. dramatiziraj,
    20. vodi,
    21. nastopi,
    22. izpelji…
  • Vrednotenje:
    1. oceni,
    2. ovrednoti (npr. pomen, vrednost…),
    3. presodi,
    4. odloči,
    5. kritično osvetli,
    6. problematiziraj,
    7. sooči,
    8. razvrsti po pomembnosti…

    • Share/Bookmark

    Objavljeno v učenje | Brez komentarjev »

    Ključne kompetence

    Objavil pavel dne 2.06.2007

    PRIPOROČILO EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

    z dne 18. decembra 2006

    o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje

     

     

     

    1. sporazumevanje v maternem jeziku;

    2. sporazumevanje v tujih jezikih;

    3. matematična kompetenca ter osnovne kompetence v znanosti in tehnologiji;

    4. digitalna pismenost;

    5. učenje učenja;

    6. socialne in državljanske kompetence;

    7. samoiniciativnost in podjetnost ter

    8. kulturna zavest in izražanje.

     

    Ker se mora Evropska unija spričo globalizacije neprestano soočati z novimi izzivi, bo vsak državljan potreboval vrsto

    ključnih kompetenc, da se bo lahko prožno prilagajal hitro spreminjajočemu in medsebojno zelo povezanemu svetu.

    Izobraževanje ima s svojo dvojno vlogo, v socialnem in ekonomskem smislu, ključni pomen pri zagotavljanju, da državljani

    Evrope pridobijo ključne kompetence, ki jih potrebujejo, da se na prožen način prilagodijo takšnim spremembam.

    Različne potrebe učencev je treba zadovoljevati zlasti z nadgradnjo raznolikih individualnih kompetenc z zagotavljanjem

    enakosti in dostopnosti tistim skupinam, ki zaradi izobraževalne prikrajšanosti, nastale zaradi osebnih, družbenih, kulturnih

    ali ekonomskih okoliščin, potrebujejo posebno podporo za izpolnitev svojega izobrazbenega potenciala. Primeri takih

    skupin vključujejo osebe s šibkimi osnovnimi znanji, zlasti pomanjkljivo pismenostjo, tisti, ki so zgodaj opustili šolanje,

    dolgotrajno brezposelni in tisti, ki se po dolgi odsotnosti vračajo na delovno mesto, starejši, migranti in invalidi.

    V tem smislu so glavni cilji referenčnega okvira:

    1)

    ugotoviti in opredeliti ključne kompetence, ki so v družbi znanja potrebne za osebno izpolnitev, dejavno

    državljanstvo, socialno kohezijo in zaposljivost;

    2)

    podpreti delo držav članic, katerega cilj je zagotoviti, da bodo mladi ljudje do konca začetnega izobraževanja ključne

    kompetence razvili do ravni, ko bodo sposobni za odraslo življenje in ki ustvarja podlago za nadaljnje učenje in

    poklicno življenje, in da bo odraslim omogočeno razvijati in posodabljati ključne kompetence vse življenje;

    3)

    zagotoviti referenčno orodje na evropski ravni za oblikovalce politik, ponudnike izobraževanj, delodajalce in same

    učence za olajšanje nacionalnih prizadevanj in prizadevanj na evropski ravni za doseganje skupno dogovorjenih ciljev;

    4)

    zagotoviti okvir za nadaljnje ukrepe na ravni Skupnosti v okviru delovnega programa „Izobraževanje in usposabljanje

    2010“ in v okviru programov za izobraževanje in usposabljanje Skupnosti.

    Ključne kompetence

    Kompetence so tukaj opredeljene kot kombinacija znanja, spretnosti in odnosov, ustrezajočih okoliščinam. Ključne

    kompetence so tiste, ki jih vsi ljudje potrebujejo za osebno izpolnitev in razvoj, dejavno državljanstvo, socialno vključenost

    in zaposlitev.

    Referenčni okvir določa osem ključnih kompetenc:

    1)

    sporazumevanje v maternem jeziku;

    2)

    sporazumevanje v tujih jezikih;

    3)

    matematična kompetenca ter osnovne kompetence v znanosti in tehnologiji;

    4)

    digitalna pismenost;

    5)

    učenje učenja;

    6)

    socialne in državljanske kompetence;

    7)

    samoiniciativnost in podjetnost ter

    8)

    kulturna zavest in izražanje.

    Ključne kompetence se štejejo za enako pomembne, saj vsaka od njih prispeva k uspešnemu življenju v družbi znanja.

    Številne kompetence se prekrivajo in povezujejo: vidiki, ki so bistvenega pomena za eno področje, bodo podpirali

    kompetence na drugem. Kompetenca na področju temeljnih osnovnih znanj jezika, kompetenca branja, pisanja, računanja in

    • Share/Bookmark

    Objavljeno v učenje | Brez komentarjev »