PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Socializem = fevdalizem

Objavil pavel, dne 17.05.2007

Socializem prihaja na oblast z nasiljem, z revolucijo. Še pred revolucijo je potrebno ljudi

  1. navdušiti z ideali o enakosti, da bodo vsi ljudje imeli enako premoženja, enako mero sreče.
  2. jim napihniti zavist ali celo sovraštvo do tistih, ki so bolj podjetni in pridni . Te ljudi je potrebno kriminalizirati
  3. poskrbeti je potrebno za razvrednotenjem tradicionalnih vrednot, za inflacijo novih “vrednot” ter poskrbeti za razkroj družbe, predvsem skupnosti je treba razbijati, tudi družino.
  4. potrebno je napihovati strah pri ljudeh pred multinacionalkami, kapitalizmom.
  5. širiti obljube kako bo država za vsakega poskrbela (podaljševanje infantilne dobe pri osebi, povečevanje pasivnosti, nekreativnosti. Ljudje sploh ne odrastejo: mamo nadomestijo z državo)
Tako se srečujejo laži, ideali in pravičnost pri izvrstnih govornikih, indoktrinatorjih, ki vedno najprej STRAŠIJO, potem pa rišejo množicam IDEALE, UTOPIJO kot da bi bila resnica. Ker do idealov na človeško evolucijski način ni bilo mogoče priti, so uporabljali NASILJE, USTRAHOVANJE, TEROR, KONCENTRACIJSKA TABORIŠČA.

Značilnost socializma je korporativno gospodarstvo, kjer državni politiki preko svojih politkomisarjev upravljajo velike tovarne in podjetja, ki so seveda monopolna. Zato socialistično gospodarstvo ni konkurenčno in je zaostalo ter nazadnje povsod po svetu propadlo v veliki revščini in bedi.

Kult osebnosti: propagandni štabi in inženirji duš ter družbe so iz (pod)povprečnih osebkov ( Lenin, Stalin, Mussolini, Hitler, Milošević, Castro, Pol Pot, Mao Tse Tung, Kučan, Drnovšek) skonstruirale fantastične osebnosti ( maršali, Voditelji, modri vodja, inteligenten politik) zaradi katerih je 95% ljudi padalo v histerijo in bilo pripravljenih v revolucijah in v vojnah umirati.

20.stl. je bilo stoletje socializma. Trije socializmi so najbolj izstopali:

  1. komunizem ali internacionalni socializem, 1917
  2. fašizem kot odcep ene frakcije socialistov in paktiranje z podjetniki in Cerkvijo, čeprav je bil Mussolini nevernik in celo sovražen do Cerkve. Vse z namenom priti na oblast.

  3. nacional-socializem, 1933 , ki je temeljil na daljšem trpljenju in ponižanju nemškega naroda, ki je med gospodarsko krizo moral plačevati še za prvo svetovno vojno. Tudi tukaj se je socialist Hitler povezal predvsem z velekapitalisti, podjetniki ( npr. Krupp), hkrati pa še poleg Amerike poiskal grešnega kozla v “pokvarjenih Židih”.

Med njimi ni velikih razlik, le detajli. Čeprav se danes množično govori o skrajni desnici in skrajni levici. Toda o tem lahko govorimo le, če gledamo vse tri iz gledišča znotraj socializma, znotraj tega nedemokratičnega gibanja, oz. nedemokratične ureditve družbe.

Najprej je nemška cesarska tajna služba z velikim vložkom denarja spodbudila majhno skupino komunistov z Leninom na čelu, da je izpeljala v Rusiji prevrat. Namen Nemcev je bil kratkoročen: znebiti se enega sovražnika. To jim je po načrtih popolnoma uspelo, saj so komunisti (oz. internacionalni socialisti) takoj po prevratu ustavili vojno proti Nemčiji.

Kasneje Moskvi ni uspelo podrediti drugih držav, čeprav so partije po svetu Moskvo priznavale za centralo komunizma.

Nacizem in komunizem sta 2 leti sodelovala v Evropi. Razdelila sta si Poljsko.

V tem času sta socialista Hitler in Mussolini večkrat zaman naskakovala oblast. Nazadnje sta zaradi boljševizma prestrašeni Evropi ponudila tudi mejnik pred komunisti.

Socializem je sebe vedno predstavljal kot pravično družbo, ki je presegla fevdalizem in kapitalizem. Kot triumf človeštva. Govorili so celo o odmiranju države.

Če pa pogledamo današnje stanje ugotovimo sledeče slabosti socializma proti kapitalizmu:

  1. nesvobodno in neučinkovito gospodarstvo

  2. prepovedano in birokratsko ovirano podjetništvo

  3. monopol namesto trga, zato dražji in slabši izdelki

  4. delavci so celo življenje na istem delovnem mestu, ker ni tekmovalnosti in ni ocenjevanja uspešnosti iz tega pa napredovanja ali nazadovanja

  5. en sloj ljudi ( politikov, vojakov, policije, novinarjev) ima vedno veliko oblasti, moči, denarja, razkošja: ne glede na delavnost, znanje. Tudi otroci te rente podedujejo. V kapitalizmu pa človek, ki ne zna delati z denarjem, tega zelo hitro izgubi. V fevdalizmu so ljudje nastavljeni na položaje po vezah. Ljudje čakajo na penzijo v isti službi.

  6. spolitizirani mediji, ki služijo za zaščito fevdalne gospode in za javni linč in uboj nasprotnikov, ki ne razmišljajo kot vsi indoktriniranci

  7. spolitizirano sodstvo, ki “naših” ne sodi oz, s proceduralnimi triki sojenje onemogoča, “sovražnike ljudstva” pa obsodi hitro že na “verbalni delikt ” na visoke kazni, največkrat na smrt

  8. spolitiziranost šolstva in univerze

  9. Socializem temelji na množično vsiljenih čustvih ZAVISTI, SOVRAŠTVU in globokem STRAHU. Socializem se je najbolje prijel v fevdalnih družbah: Rusija, Kitajska, Afrika, Južna Amerika, Arabija ( Irak, Egipt, Sirija), Indija, Kuba. V razviti demokratični Evropi ter Amerikise ni prijel, razen v Vzhodni Evropi, kjer so komunisti izkoristili WW2 za prevzem oblasti.

  10. Socializem zlorablja besedo solidarnost. Solidarnost je vsiljena, prisiljena z visokimi davki ( okvirno okrog 50% na plače in 20% na trošenje). Zato se pod krinko zunanje solidarnosti ljudje v socializmu veliko bolj egoistični kot drugod po svetu.

  11. nesvoboda govora in idej

  12. vera, religija je prepovedana, kar pomeni po svoje, da je socializem ateistična religija

  13. nezaupanje med ljudmi je porušeno zaradi množičnega ovajanja drug drugega, zato so ti ljudje iz socializma nezmožni intimnosti

  14. socializem je uničil tako osebo kot družbo kot okolje, naravo. Okolje je zaradi socialistične industrije hudo opustošeno. Družba je razsuta, zato so propad socializma spremljali oboroženi konflikti in državljanske vojne. Prav tako je med osebami ogormno nesrečnih, zasvojenih oseb, daleč več samomorov. Veliko razpadlih zakonov in družin.

  15. oblast se v kapitalizmu menja demokratično na trgu, v fevdalizmu pa se jo utrjuje celo stoletje z ustrahovanjem ( služba, politična policija: Gestapo, UDBA, KGB, Stasi, VOS, OZNA), z indoktriniranjem, s ponavljanjem vedno istih parol. Z iskanjem zunanjega in notranjega sovražnika.

  16. na Cerkev so vedno gledali zaničljivo, kot na sovražnika, velikokrat kot na največjega sovražnika. Čeprav so se po ustroju institucije in po vplivu cerkve na ljudi zelo zgledovali po cerkvi tako po njenih uspehih kot po njenih napakah. Tudi cerkev še preveč temelji na fevdalnem ustroju.

Današnji znak socializma so:

  1. segregacija državljanov v kaste ( zgornja socialistična kasta 5%, spodnja brezpravna kasta)
  2. veliki davki na delo
  3. 5x do 20x slabše plače delavcev kot v kapitalizmu
  4. skorumpiranost državnih inštitucij ( veliko denarja se pretaka skozi štveilne roke birokratov). Denarja pa je ogromno zaradi prisilne solidarnosti.
  5. veliko trošenje energije
  6. veliko zapravljanja denarja zaradi neumnosti in nesposobnosti birokratov
  7. proti podjetniško okolje ( podjetniki, obrtniki in kmetje so označevani zelo zavistno skoraj kot kriminalci)
  8. ogromno birokracije ( pol metra velik kup projektov proti 20 listom za gradnjo hiše)
  9. sodišča in pravna država ne delujejo
  10. dolge vrste v zdravstvu
  11. neučinkovite šole tako glede znanja kot vzgoje
  12. neučinkovita znanost in gospodarstvo
  13. velika samomorilnost, veliko splavov, veliko ločitev, velika črnogledost, tesnoba in strah
  14. centralno planska država hoče reševati probleme, namesto tržnega gospodarstva, kjer podjetniki iščejo nove rešitve. Velik odstop planov od izvedenih rešitev

  • Share/Bookmark

Komentiraj



Vi ste prijavljeni objavi komentar.