PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Arhiv za April 2007

Četrti smrtni greh: jeza

Objavil pavel dne 24.04.2007

Četrti smrtni greh: jeza

DELO, revija Ona; Tor 24.04.2007

 

Slovarska definicija: samostalnik ženskega spola, izhaja iz latinske besede ira. Srd, bes, gnev, razjarjenost, želja po maščevanju.

 

Po Katoliški cerkvi: Jeza ni usmerjena samo na druge, temveč se lahko obrne proti tistemu, ki dopusti, da sovraštvo poseje semena v njegovem srcu. Takšna oseba najpogosteje stori samomor. Vedeti moramo, da sta kazen in njena izvršitev popolnoma v božjih rokah.

 

V »Verba seniorum« (»Beseda svetih očetov«):

Modreca, ki sta živela v isti kapeli v Sahari, sta se nekega dne pogovarjala: »Kaj ko bi se pretepala, da ne bi izgubila stika s človeškimi bitji, sicer ne bova mogla v popolnosti razumeti strasti, ki jih mučijo,« je dejal prvi.

»Ne vem, kako naj se začneva pretepati.«

»Torej, naredila bova tako: tukaj na sredino bom postavil opeko in ti mi reci: Moja je. Jaz ti bom odgovoril: Ne, ta opeka je moja. Tedaj se bova sprla in nazadnje tudi stepla.«

To sta tudi storila. Prvi je rekel, da je opeka njegova. Drugi se ni strinjal. »Daj, ne izgubljajva časa s to opeko,« je rekel prvi. »Tvoja ideja o pretepu ni bila najboljša, kajti ko razumemo, da imamo nesmrtno dušo, se je nemogoče pretepati zaradi stvari.«

 

V laboratorijski raziskavi: Janice Williams je šest let spremljala 13.000 moških in žensk v starosti od 45 do 64 let. Opazovala je njihovo vedenje in ugotovila, da je verjetnost srčne kapi trikrat večja pri ljudeh, ki se silovito in pogosto razjezijo, kot pri ljudeh, ki se s težavami spoprimejo mirneje. (Williams, 2000)

To se dogaja, ker organizem ob vsakem doživljanju jeze sprošča dodatno količino adrenalina v krvni obtok. Visoka koncentracija adrenalina pospeši delovanje srca in hkrati oži žile, s tem pa povišuje krvni tlak. Ponavljanje takšnih doživljajev lahko privede do dveh težav, ki sta najpogosteje povezani s srčno kapjo: do spremembe hitrosti delovanja srca in širjenja maščobnih oblog, ki so morda v arterijah.

(Vir: G. J. Ballone, Anger and Hate, negative emotions)

 

V popularni brazilski glasbi: Dokler imam še kaj moči v srcu, ne želim nič drugega / samo maščevanje! Maščevanje! Maščevanje! Vzklikam k svetnikom! / Moraš se kotaliti kot kamenje, ki se kotali po cesti / ne da bi imel svoj kotiček, v katerem bi si lahko odpočil. (Lupicínio Rodrigues)

 

Besede Williama Blaka: Bil sem jezen na prijatelja: ko sem mu to povedal, je jeza izginila. Bil sem jezen na sovražnika: tega mu nisem povedal in jeza je narasla.

 

O sovraštvu do tujcev (ksenofobija): »Vse zahodne države so infiltrirane z muslimani. Nekateri izmed njih so prijazni ljudje, ki čakajo, da nas bodo vse pobili, ko jih bo dovolj. Govorijo, da se je tragedija 11. septembra (2001) zgodila zaradi trčenja civilizacij. To je laž: za trk civilizacij potrebujemo dve različni civilizaciji in tu ne gre za to, kajti obstaja samo ena civilizacija: naša.« (Izjava vodje Danske ljudske stranke, ki seje sovraštvo in novi fašizem, Evropa in ves svet pa to opazujejo, ne da bi proti temu ostro ukrepali.)

 

Razlaga Tao Te Kinga:

Vsako orožje je instrument zla in nikakor pripomoček modrega princa. Ta ga uporablja samo, če ga v to prisili nuja. Ceni namreč umirjenost in spokojnost, nasilne zmage z orožjem si ne želi.

Prepričanost, da potrebujemo orožje, je znak, da človek uživa v ubijanju drugih, in ta, ki uživa v ubijanju, ne sme voditi kraljestva.

Če želimo nekoga oslabiti, ga moramo najprej okrepiti. Če ga želimo poraziti, ga moramo najprej dvigniti. Če ga nameravamo za kaj prikrajšati, mu moramo najprej nekaj podariti. To imenujemo bistroumnost.

Tako bodo krotki in slabotni premagali trmaste in močne.

(Naslednjič: POŽREŠNOST)

 

Paulo Coelho, zelo znan sodoben brazilski pisatelj

  • Share/Bookmark

Objavljeno v sedem (7) smrtnih grehov | Brez komentarjev »

Tretji smrtni greh: Pohota

Objavil pavel dne 17.04.2007

Tretji smrtni greh: Pohota

DELO, revija Ona; Tor 17.04.2007

 

Slovarska definicija: Samostalnik ženskega spola, izhaja iz latinske besede luxuria. Razuzdanost, senzualnost, opolzkost.

 

Po Katoliški cerkvi: Pretirana želja po seksualnih užitkih. Pretirana so tista hrepenenja in dejanja, ki niso v skladu z božjim namenom, ki je uglaševanje obojestranske ljubezni med zakoncema in spočetje potomstva. Sama pohota je dejanje zoper šesto božjo zapoved (Ne nečistuj.).

(op. Pavel: ko je seks, čutnost prvi in glavni smisel človekovega življenja v nekem obdobju življenja ali pa kar celo življenje). 

 

Po Henryju Kissingerju: Ni močnejšega afrodiziaka, kot je moč.

 

 

V budistični zgodbi:

Ču in Vu sta se vračala domov po tedenski meditaciji v samostanu. Pogovarjala sta se o tem, kako se človek spopada s skušnjavami.

Prišla sta do rečnega nabrežja. Tukaj sta naletela na lepo žensko, ki je želela prečkati reko. Ču jo je dvignil, jo prenesel na drugo stran in odšel naprej s prijateljem.

Vu je čez nekaj časa dejal: »Pogovarjala sva se o skušnjavah in ti si dvignil žensko v naročje. To je bila priložnost, da vstopi greh v tvojo dušo.«

Ču mu je odgovoril: »Dragi moj Vu, ravnal sem popolnoma naravno. Prenesel sem žensko čez reko in jo pustil na drugi strani. Toda ti jo še naprej nosiš v svojih mislih – in zato si ti bližje grehu.«

 

 

Iz dnevnika prostitutke: Na uro z moškim zaslužim 350 švicarskih frankov. Pretiravam. Če ne računamo slačenja, igranja nežnosti, klepetanja o vsakdanjih temah in oblačenja, se ta čas zmanjša na enajst minut samega spolnega odnosa.

Enajst minut. Svet se vrti okoli nečesa, kar traja samo enajst minut. Zaradi teh enajstih minut v štiriindvajseturnem dnevu (pod pogojem, da imajo vsi spolne odnose s svojimi ženami vsak dan, kar je zares nesmisel in popolna laž) se poročajo, vzdržujejo družino, prenašajo jok majhnih otrok, pretiravajo z razlagami, ko pridejo pozno domov, gledajo desetine ali stotine drugih žensk, s katerimi bi se radi sprehajali ob obali Ženevskega jezera, kupujejo draga oblačila zase in še dražja oblačila za svoje žene, plačujejo prostitutkam, da jim nadomestijo, česar jim primanjkuje, čeprav še sami ne vedo, kaj je to, vzdržujejo celotno industrijo kozmetike, diet, gimnastike, pornografije, moči – toda, v nasprotju z mitom, ko se srečajo z drugimi moškimi, se nikoli ne pogovarjajo o ženskah. Pogovarjajo se o službi, denarju in športu. Nekaj zares ni v redu s to civilizacijo.

 

Pohota in številke (iz leta 2002): William Lyon iz Koalicije za svobodo govora meni, da pornografska industrija samo na internetu prinese letni dobiček od 10 do 12 milijard dolarjev (od 23 do 26 milijard brazilskih realov), veliko večji, kot ga ustvari Microsoft. Zveza prodajalcev nosilcev videozapisa in računalniških programov je leta 1999 ugotovila, da je bila prodaja ali izposoja pornografskih filmov okoli 4,1 bilijona dolarjev (8,9 bilijona brazilskih realov), kar presega večino zelo dragih holivudskih filmov. (Vir: Caslon Analytics Profiles)

 

Tao Te King govori: Tankočutno dušo in živalsko telo imej v enem oddelku, tako da se ju ne da ločiti.

Usmerjaj življenjsko silo tako, da se boš lahko ponovno spremenil v novorojenčka.

Ko svojo domišljijo očistiš skrivnostnih vizij, lahko postaneš neomadeževan.

Očisti se in ne išči intelektualnih odgovorov v Skrivnosti.

Ko si razsodnost utre pot v štiri strani, najverjetneje ne boš uvidel, kaj daje življenje in kaj ga vzdržuje.

To, kar daje življenje, si ne lasti ničesar. Pomaga, a ne zahteva hvaležnosti. Ukazuje, toda ne izkazuje moči. To je to, čemur pravimo »skrivnostna vrlina«.

(Naslednjič: JEZA)

Piše: Paulo Coelho, brazilski pisatelj

  • Share/Bookmark

Objavljeno v sedem (7) smrtnih grehov | Brez komentarjev »

Sončna očala

Objavil pavel dne 13.04.2007

Tile aprilski dnevi so res vroči in bleščeči.

Zadnjič smo bili v neki baby trgovini ( le zakaj so taka imena, ki se jih težko zapomnim, le zakaj ni trgovina Dojenček?), kjer sem med čakanjem, ko se je žena nekaj menila o avtosedežu, z malim v naročju premaknil do stojala s sončnimi očali. Dal sem mu jih gor kar tako, ej bedasto, očala za dojenčke frajerskih staršev! Pa je zgledal kar faca.  Se prismeji še žena, ko malega vidi s sončnimi očali. A predsodek je bil na koncu še prevelik, pa jih nismo kupili.

Potem sva sploh na sprehodih, ki jih uspemo vsak dan z vozičkom narediti po gozdni jasi v uri ali dveh, premlevala, da če imamo s. marelo, zakaj ne bi imeli tudi očal. Midva imava očala, kapo s šiltom in red necke, ožgano čelo, kaj pa mali z nedolžno kožo in občutljivimi očmi za UV?

Včeraj pa sva se ustavila pred sprehodom pri moji znanki, ki ima trgovino z rolerji in smo nekoč v študentskih časih na sejmu skupaj prodajali. Malemu sva kupila oranžna sončna očala, za res majhen denar, a kvaliteta stekel je zagotovljena, saj je baje neka nemška znamka A. Pojma nimam o znamkah. Zanima me samo ali je kvalitetno ali ni. Glede teh očal sva dobila pozitivno informacijo od krstne botrice, ki ima kataloge naštudirane v nulo. S cenami in popusti vred.

Mali je lepo prenesel očala na nosu. Nasploh je zelo trpežno bitje. Ni siten kakor oba od staršev. Zelo potrpežljiv. Danes je občudoval metuljčke in videl celo helikopter. Midva sva se njegovim facam na sprehodu velikokrat nasmejala. Veliko se smejimo skupaj. Zadnjič sva ugotavljala, da odkar imava malega, se smejiva 10x več kot prej ko sva bila sama in skupaj. Moderna družba pa otroka presoja tržno, v evrih!

Zvečer sem pozneje prišel domov. Oba sta me čakala. Čakala na kopanje. To je moj obred s sinom, najin obred. Rituali gradijo disciplino in odnos. Spomnim se, da so za bližino potrebne tri dejanja: 1. vsaj 3x na dan človeka poglej v oči 2. dotakni se človeka 3. usmeri se vsaj pol ure z vso svojo pozornostjo nanj. Mali se je, kot po navadi v zadnjih dveh mesecih, v banjici zvračal, premetaval. Prej je mirno ležal na hrbtu. Sedaj pa hoče iz banjice gledati ven, dol, naokoli. Z rokami grabi po robovih banjice, se povleče gor, na kolena in stopi na noge. Z eno roko ga vedno držim okrog nadlahti, z drugo pa ga medtem ves čas umivam s toplo namiljeno vodo z namenom masiranja.

Odkar puza po vseh štirih, nima več hrbta takega kot je testo za kruh, ampak bolj ploščatega, človeškega, mišičastega.

Zdajle spi v svoji posteljici. Tako lepo je, ko postane zaspan, malce nemiren in siten, potem ga pa nosim po rokah, malce brundam globoke trebušne glasove ooommmmm, in gledam njegove zadrogirane oči kako lezejo skupaj. Ko je glava res težka na moji roki, vem, da je v trdnem spanju. Še malo ga nosim, potem ga pa previdno spustim v posteljico in pokrijem.

Lahko noč, sinko.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Starejši sin | Brez komentarjev »

Drugi smrtni greh: Pohlep

Objavil pavel dne 10.04.2007

Drugi smrtni greh: Pohlep

DELO, revija Ona; Tor 10.04.2007

 

Slovarska definicija: izhaja iz latinske besede avaritia. Je samostalnik moškega spola: strastna želja prisvajati si dobrine, skopuštvo, pohlepnost.

Definicija Katoliške cerkve: kršenje devete in desete zapovedi (Ne želi svojega bližnjega žene. Ne želi svojega bližnjega blaga). Pretirana nagnjenost ali hrepenenje po užitkih ali imetju.

(op. Pavel : imetje, stvari so bolj pomembne kot odnos z Bogom in odnos do sebe in odnos z drugimi ljudmi.

Biti ali imeti: imeti je dandanes v večini primerov zmagalo. Ljudje sebe in druge spoštujejo na podlagi koliko in kaj človek ima, ne pa kakšne odnose ima človek.

V družbi brez Boga sta tako človek kot družba obsojena na materializem in potrošništvo, katerih osnova je pohlep. ) 

 

Za filozofa Seneko:

Revni vedno želijo nekaj, bogati želijo veliko, pohlepni želijo vse.

 

 

Zgodba duhovnikov iz puščave:

»Svetnik,« je rekel novinec opatu. »Moje srce je polno ljubezni do sveta in moja duša je prosta Hudičevih skušnjav. Kaj je moj naslednji korak?« Opat ga je pozval, naj odide z njim na obisk k bolniku, ki je potreboval poslednje maziljenje. Medtem ko sta tolažila družino, je opat opazil v enem kotu sobe skrinjo.

»Kaj je v njej?« je vprašal.

»Oblačila, ki jih moj stric ni nikoli nosil,« je rekel nečak bolnega človeka. »Kupoval je vse, misleč, da bo že prišla prava priložnost za nošenje oblek, vendar so končale gnijoče v skrinji.«

»Ne pozabi na tisto skrinjo,« je rekel opat svojemu učencu, ko sta odšla iz bolnikove hiše. »Če imaš v svojem srcu duhovne dragocenosti, jih takoj uporabi. Sicer bodo zgnile.«

 

Komentar na azijsko gospodarsko krizo leta 1997: borzni posredniki so kupovali in prodajali, prepričani, da se svet ne bo spremenil, kajti vse, kar so morali početi, je bilo več in več vlagati in opazovati, kako so njihova bogastva rastla. Niso se ozirali na škodo, ki so jo povzročali (malezijski) valuti. Naenkrat je 500 bilijonov dolarjev izginilo iz obtoka. Ko je prišel čas, da so morali to razložiti vsem, ki so izgubili večletne prihranke ob velikem odrekanju, so jim odgovorili: »Kriv je trg.« Toda trg so bili oni.

 

 

Smrt in pohlep:

Smrt in Pohlep sta opazovala ljudi, kako mrzlično iščejo diamante v reki. »Prišla sem vzet nekaj duš,« je rekla Smrt. »Daj mi tretjino teh ljudi in odšla bom.«

»Ti pripadajo meni, to so moji sužnji,« je odvrnil Pohlep. »Nimam razloga, da ti jih dam.«

Smrt se je tedaj dotaknila vode s svojo čarobno palico in jih zastrupila. Po malem so začeli umirati vsi, ki so bili tam.

»Zakaj si ukradla vse moje sužnje?« je jezno vzkliknil Pohlep.

»Ker nisi želel dati niti enega,« se je glasil odgovor.

 

V govoru:

Ker niso sposobni ustvarjati, so Judje paraziti in njihov cilj je podjarmiti si druge ljudi. Pohlep uporabljajo kot manipulacijo z neumnostjo srednjega sloja. (Adolf Hitler, pripravljajoč osnovo za holokavst, ki je stal življenja šestih milijonov Judov).

(op. Pavel: osnovna čustvena motnja socialista je ZAVIST, ki jo sproža POHLEP. Zavist v tem primeru ni samo čustvo, ki traja kratek čas in izzveni, ampak v tem primeru traja večino življenja.

Pot do imetja, ki ga zavidajo pa ni pot znanja, dela, podjetnosti, temveč pot SOVRAŠTVA in UBIJANJA.) 

 

Pred mnogo stoletji je rabin Maimonides pogosto govoril: Bog je človeku poslal svoje glasnike, imenovane bolezni. Večna Previdnost mi je naložila nalogo skrbi za njihovo zdravje. Naj me ljubezen v vsakem trenutku vodi pri tem, kar počnem. Nikoli ne dovoli, da me pohlep, hrepenenje po moči ali želja po priznanju zaslepijo in da zaradi njih pozabim, da je človekov cilj dajati drugemu najboljše, kar ima.

Nasvet Tao Te Kinga: Pet barv zaslepi človeške oči. Pet tonov ogluši njegova ušesa. Pet okusov škodi ustnemu nebu. Tekmovanja in gonje razvnemajo močne in divje strasti v srcu.

Zaradi nevarnih ovir prinašajo težko dostopne dobrine rane. Zato (…) moder človek zavrača površinskost in se raje potopi v globino.

(Naslednjič: POHOTA)

Piše: Paulo Coelho, brazilski pisatelj

  • Share/Bookmark

Objavljeno v sedem (7) smrtnih grehov | Brez komentarjev »

Hranjenje po žlički v 7. mesecu

Objavil pavel dne 8.04.2007

img_1009.jpg

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Starejši sin | Brez komentarjev »

Smeh pri previjanju

Objavil pavel dne 8.04.2007

img_1016.jpgimg_1023.jpg

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Starejši sin | Brez komentarjev »

Hoja ob ograji stajice

Objavil pavel dne 8.04.2007

img_0995.jpg

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Starejši sin | Brez komentarjev »

Na sprehodu, preden zaspim

Objavil pavel dne 8.04.2007

img_0980.jpg

ravno sem pojedel Plazma piškot!

Na velikonočni ponedeljek:

Emavs na hrib

img_1037.jpg

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Starejši sin | Brez komentarjev »

Postavljanje ciljev in zahtev otroku

Objavil pavel dne 7.04.2007

nadiža  na  forumu iskreni.net

Postavljanje ciljev in zahtev otroku 

Ko sem bila na prodajnem seminarju pred leti, seveda v ameriški firmi, kajti ameriške firme že stoletja slovijo kot najbolj učinkovite, so nas najprej prosili, da napišemo svoje cilje za današnji dan, teden, mesec, leto, za 5 let, za 10 let, za 20 let in še življenski cilj. Hja, američani, niso zastonj v gospodarstvu 20 let pred EU! Realne cilje, torej. Muka!

Spomnila sem se, da je nekaj podobnega pisal v knjigi “Kljub vsemu rečem življenju da” sloviti dr.Viktor Frankl, oče logoterapije. Sicer ni govoril o ciljih, temveč o velikih in o manjših smislih, ki si jih mora človek postavljati. On je tako preživel koncentracijsko taborišče. Kot žid je imel velik smisel: Boga. Takoj za Njim pa malenkost manjši smisel: po vojni vpeljati novo psihološko-pedagoško smer, teorijo, ki jo je sam izkusil v Dachauu. Pa še celo vrsto manjših in kratkotrajnih smislov, ki jih je sproti uresničeval.

Danes živijo brez ciljev, brez smisla -samo zgube, klošarji, razvajenci! ( v spoštljiv izogib depresivnim bolnikom, ki se zdravijo)

Kakšna pa je vzgoja otrok? Koliko starši danes še vključujemo v vzgojo poleg pohval dejanj in kritik dejanj tudi vsakodnevne zahteve, ki jih bo otrok nekoč ponotranjil in se naučil delati cilje?

Kajti če starši od otroka nikoli nič ne zahtevajo, potem tak otrok zraste v brezciljno, tavajoče, zgubljeno, zmedeno, RAZ(brez)-VAJE-no ( agresivno) bitje ( ki nikakor ni odraslo). Koliko 16-letnikov danes zna skuhati kosilo, oprati perilo, nasekati drv, zakuriti peč, pospraviti stanovanje, plačati položnice, pomiti tla in WC, obesiti in zlikati perilo? Koliko jih to dela vsak dan, vsak teden, več let po vrsti? Menda v Ljubljani 4 od 100 , po osebni raziskavi kolegice, ki na vabilo predava po srednjih šolah. Koliko jih zna živeti in preživeti? Verjamem, da sanjariti o zaljubljenosti znajo prav vsi!

K tej temi me je napeljala napačna ( dobesedna?) razlaga stavka alpinista N. Zaplotnika v stilu Cilj ni važen, važna je pot – ki sem ga zadnjič zasledila v enem od sporočil. Se strinjam z njim, da je pot bolj pomembna od ciljev, toda poti sploh ni, če ni cilja. N. Zaplotnik se je moral še kako pripravljati na cilj, definicijo cilja, analizo cilja, vaje za dosego cilja, odločitev za akcijo in akcijo. Vse skupaj obsega pot k cilju. NZ je dosegel kar nekaj vrhov 8-tisočakov, za kar je potreboval poleg vztrajnosti tudi pamet in veliko dela. Ni bluzil kar tam nekje po Himalaji, še manj v toplem fotelju pred PCjem, v hiši staršev, nekje v (jokavo-jamravi) Dolini Šentflorjanski, čakajoč na mamino večerjo, star 45 let.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Vzgoja, razvajen otrok, vzgoja samega sebe, zanemarjen otrok | Brez komentarjev »

Prvi smrtni greh: Napuh

Objavil pavel dne 3.04.2007

Prvi smrtni greh: Napuh

DELO, revija Ona; Tor 03.04.2007

 

Sedem smrtnih grehov je bilo sprva pravzaprav osem. Na začetku krščanstva jih je namreč določil grški redovnik Evágrio do Ponto (op. Pavel: sveti Evagrij Pontski) in z njimi določil glavne negativne lastnosti človeškega bitja (zanimivo je, da je na njegovem seznamu najhujši greh požrešnost). Vsak od teh grehov nas je lahko povedel v pekel. V 16. stoletju je papež Gregor prvič spremenil seznam grehov, tako da je uvrstil mednje zavist in spojil napuh in samovšečnost. Popis grehov so znova preuredili v 17. stoletju, ko je potrtost (op. Pavel: dolgotrajna žalost) prenehala biti greh in jo je zamenjala lenoba. Tako je nastal današnji popis, ki bo temelj mojih sedmih kolumen. Pisal bom o vsakem smrtnem grehu po njegovih številnih definicijah.

Po slovarju: Napuh – samostalnik moškega spola, izhaja iz latinske besede superbia. Pomeni nadutost, samoljubje, aroganco, domišljavost.

Po katoliški cerkvi: Napuh je samospoštovanje, ki prekoračuje meje in se postavlja nad ljubezen do Boga. Ta strast krši prvo božjo zapoved (»Veruj v enega Boga«) in je bila vzrok upora angelov in Luciferjevega padca.

(op. Pavel: če človek sebe postavlja nad Boga!) 

 

V zen zgodbi:

Glavni učitelj samostana Tofuku je opazil, da se v samostanu nekaj dogaja. Novinci so tekali naokoli, osebje pa je stalo v vrsti in nekoga pričakovalo.

»Kaj se dogaja?« je želel vedeti.

Približal se mu je vojak in mu izročil kartico, na kateri je pisalo: »Pravkar je prispel guverner Kyota Kitagaki in prosi za pogovor.«

»S tem človekom se nimam kaj pogovarjati,« je rekel učitelj.

Nekaj minut kasneje je prispel guverner in se opravičil. Prečrtal je to, kar je pisalo na kartici, in jo ponovno izročil učitelju.

Pisalo je: »Kitagaki prosi za pogovor.«

»Dobrodošel,« je rekel zen učitelj samostana Tofuku.

 

Na letalonosilki: »NALOGA OPRAVLJENA« (Napis na USS Lincolnu 1. maja 2003, ko je predsednik Bush objavil konec obsežnih vojnih operacij v Iraku. Tistega dne se je število žrtev med ameriškimi vojaki povzpelo na 217. Na dan, ko pišem to kolumno, je število žrtev preseglo 2700.)

Za rabina Adina Steinsalzta:

»Ko nekdo poskuša ugotoviti, kdo ste, in pri tem uporablja primerjanje sekundarnih lastnosti, najde samo serijo praznih lupin – ki so druga brez druge nesmiselne.«

»Narobe je označiti sebe kot Tomovega prijatelja, Dickovega sina, izvajalca na tem in tem položaju, osebo, ki opravlja to in tisto delo.« Tako odkrivamo samo dele sebe – dele, ki so najpogosteje nejasni in nepopolni, osebe, ki se želijo izpostaviti na račun drugih.

»Edini možni odnos je odnos z Bogom, z njim vse dobi smisel, mi sami pa začnemo opažati višji smisel/smoter/pomen.«

 

Po svetem Avguštinu: Napuh ni veličina, temveč ošabnost. To, kar je nabuhlo, je videti veliko ( op. Pavel: ” bigheaded), toda v resnici je bolezen.

 

Nasvet Tao Te Kinga: Bolje je ne napolniti vaze do vrha, če jo poskušamo nositi polno.

Če preveč nabrusimo nož, s tem ne bomo ohranili njegove ostrine.

Če je soba napolnjena z zlatom in žadom, je lastniki ne bodo mogli obvarovati.

Ko bogastvo in čast vodita v aroganco, bo zagotovo kmalu zatem prišlo zlo.

Če s pomočjo svojega dela postanemo slavni, se je modro umakniti v anonimnost, takoj ko je naše delo opravljeno.

(Naslednjič: POHLEP)

Piše: Paulo Coelho, brazilski pisatelj

  • Share/Bookmark

Objavljeno v sedem (7) smrtnih grehov | Brez komentarjev »